Ko se v nekaj zapičim, hočem, da je vse kot mora biti. V vsako stvar, ki jo delam, maksimalno vložim vse kar lahko in če na koncu ne izpade tako kot sem si zamislila oz. ne doseže mojih pričakovanj, se počutim poraženo, razočarano. Izgubim vso voljo za naprej in samo sebe še dokončno dotolčem kako sem lahko tako nesposobna. In potem se živciram in sekiram, kar pa prav nič ne pomaga! Ne maram, da stvari ne gredo kot po načrtu...
Ni komentarjev:
Objavite komentar