ponedeljek, 31. december 2012

2013 bo turkizno leto!


Če sem že za svoj rojstni dan rekla, da si želim, da bo moje 28. leto turkizno, si to želim tudi za leto 2013. Turkizna je najbolj sproščujoča, čista barva, ki diha in hkrati pusti dihati. Raziskave so pokazale, da v turkizni spalnici bolje počivamo, v turkizni kuhinji lažje jemo in v prav takšni dnevni sobi raje beremo. Turkizna je priljubljena tudi zato, ker zna pričarati duh morja in širine, tudi takrat, ko smo sredi mesta, o morju pa ne duha in sluha. Zato sem si za srečo kupila turkizno zapestnico moje drage Anne Dello Russo, zato sem si za poslovilno darilo v Zari kupila turkizne čevlje in zato, bo imelo moje novo stanovanje, kamor se bom selila v letu 2013, veliko turkizne barve. Ta barva me sprošča in spravlja v dobro voljo, zato si bom z njo obarvala novo leto. Srečno 2013!


What doesn't kill you, makes you stronger




Leto 2012 bom zaključila s postom o tem, da sem šele danes dojela, da je bilo leto, ko potegnem črto, dobro. 
Koliko ljudi lahko reče, da so v enem letu obiskali Sydney in New York, z jeepom prevozil avstralsko puščavo, šli na koncert Florence and the machine, spoznali skupino Il Divo in Snoop Doga, v živo gledali baseball tekmo moštva Yankees, plavali z mantami, shujšali za približno 7 kilogramov, izgubili eno službo, se čez mesec dni redno zaposlili, končal tudi to službo in par dni kasneje že spet dobili novo. 
Leto 2013 bo leto novih izzivov, za katere sem prepričana, da bodo zame pozitivna stimulacija, zaradi katere bom šla še višje, bom nase še bolj ponosna. Tako sem se odločila. Odločila sem se tudi, da bom naredila vse, kar je v moji moči, da spet postanem optimist in da začnem živeti za ta trenutek. Da odprto sprejmem spremembe, se jih ne ustrašim, in se z njimi spopadem z nasmehom na obrazu. Najslabše, kar se mi lahko zgodi, je, da mi pač spodleti. Ampak zato še ne bo konec sveta. Vsak konec je priložnost za nov začetek in obžalujemo samo tiste stvari, ki se jih nismo upali narediti. To so moji novoletni sklepi!
Tukaj sebi in vsem, ki kdaj pa kdaj zaidete na moj blog, podarjam mojo pesem leta: 

nedelja, 9. december 2012

Note to myself #931


Za nazaj


No, in če sem bila v prejšnjem postu pri tem, za kaj vse imam biti hvaležna, bom tukaj in zdaj naredila seznam. Seznam vsega lepega, kar se mi je zgodilo v letu 2012.
1. Avstralija
2. Redna služba v Zari
3. New York
4. Koncert Florence and the Machine
5. Trije zmenki s popolnimi neznanci
6. Hud seks
7. Nov tattoo
8. Rodila se je Lara
9. Polona dobila službo pri Emiratih
10. Brat dobil službo v Amsterdamu
11. Nepozaben poletni dan (žur na Metelkovi + mačkast dan v stari Ljubljani)
12. Kave v Tozdu
13. Da sem spoznala Ilan
14. Da sem spoznala Il Divo
15. Delovno/uživaški Schengenfest
16. Da sem shujšala
17. Da sem spoznala Snoop Doga

Poleg vseh lepih stvari, ki so se mi zgodile, pa sem najbolj hvaležna za to, da sem bila jaz in moji bližnji v tem letu zdravi. Da nobenemu od nas ni nič posebno hudega in da ostajamo skupaj, povezani in si stojimo ob strani v dobrih in slabih trenutkih.


HVALA ZA VSE!


December je tak mesec, ko človek pogleda nazaj, nazaj na leto, ki je skoraj za njim. Sicer pravijo, da je bolje, kot nazaj, gledati v prihodnost ali še bolje, živeti za tukaj in zdaj, ampak jaz vseeno mislim, da s tem, ko pogledaš nazaj, brez obžalovanja, lahko vidiš, kaj vse si prestal, kaj vse si dal skozi, za kaj vse imaš razlog, da si hvaležen. Pred dnevi sem se odločila, da se bom od zdaj naprej vsak dan zahvalila za stvari, ki so se mi zgodile tisti dan. Ta zahvalni dnevnik pišem v svoji glavi, zvečer, ko se uležem v posteljo. Gre za to, da se moram zavestno prisiliti, da odprem oči in še bolj cenim vse to, kar imam, kar mi je dano. Hvaležna sem za seksi pomežik, sodelavca, ki stresa neumne šale, pesem na radiu, to, da imam žive se vse štiri stare starše, da imam avto, ki me varno pripelje od točke A do B itd.
Pogosto se sprašujem, zakaj nimam tega ali zakaj nimam onega, in pogosto pozabljam, kaj vse imam. Pogosto vidim samo negativne stvari in to me potegne v črno luknjo iz katere je težko spet priti ven. Zato se moram brcati v rit in biti hvaležna in srečna zaradi vsega, kar imam v tem trenutku. Imam veliko, imam vse kar potrebujem!