Ne znam biti potrpežljiva...to je moja velika slabost. Zato sem velikokrat razočarana, če česa ne dobim takoj. Ampak včeraj je kar samo od sebe prišlo spoznanje, da moj čas šele prihaja in česarkoli še nisem dobila, dosegla...še bom! Vsa razočaranja na poti do cilja imajo smisel...njihov namen je, da bom na koncu cilj bolj cenila, v njem bolj uživala. Uh koliko tipov me je že razočaralo, ko so se izkazali za še enega samovšečneža, ki misli, da je predober za ta svet, da lahko dobi katerokoli bejbo, da jaz nisem dovolj dobra zanj...vsem tem tipom tukaj sporočam, da so pač oni na izgubi, jaz pa precej na boljšem, saj so šli mimo mene, še preden bi me lahko prizadeli. Sicer se bo to sedaj slišalo samovšečno, ampak ni tako mišljeno...mišljeno je kot potrditev, da vem, da sem punca, ki si zasluži veliko več...zato, ker tudi jaz marsikaj ponujam...v bistvu ni da ni hehe pametna, znam razmišljat s svojo glavo, samostojna, znam kuhat, vem, da bom dobra mama, rada počnem različne stvari in različne stvari me zanimajo, potujem, športam, imam smisel za humor, v postelji nisem dolgočasna, ne izgledam slabo, rada se uredim... in vsak, ki tega ne opazi, je pač na izgubi! Slej ko prej bo prišel nekdo, ki bo znal vse to cenit, ni hudič. Vsem ostalim egotom pa sporočam...YOU'RE THE BEST THING I NEVER HAD!
