Creep

Kameleonke

Odločila sem se, da vam predstavim moje najljubše manekenke.Absolutno na prvem mestu je Gisele Bundchen, zato bom njo pustila za konec. To sceno spremljam že od kar pomnim, vse skupaj pa se je začelo s Cindy Crawford in Madonno. Obožujem modo in vse kar je povezano z njo in če bi imela možnost izbire kaj bom v naslednjem življenju, bi si želela biti manekenka ali pa ženska s popolno postavo, smislom za modo in neusahljivo denarnico...hm, torej si v naslednjem življeju želim postati Victoria Beckham:)No pa sej to niti ne bi lo tok slabo...druženje z vsemi svetovnimi zvezdniki, moj mož bi bil seksi David...no ok, k njej se bom tudi vrnila enkrat drugič. Moda je velik del mojega življenja, čeprav morda navzven to ni ravno videti. Tisti, ki me poznajo malo bolje, vedo, da sem vedno z vsem na tekočem in da kar nekaj denarja zapravim za modne revije. Včasih me celo katera prijateljica povpraša za kakšen nasvet, vendar pa kljub vsemu težko rečem, da sem vedno oblečena po zadnji modi...ker nisem. Verjetno zato, ker nimam ravno popolne postave in si vsega ne morem ravno privoščiti. Verjetno se tudi bojim preveč izstopati. Vem pa kaj je modno in sem običajno pred časom, vsaj kar se Slovenije tiče, glede tega kaj mi je všeč. Globoko v svoji notranjosti sem totalna fashionista in zdi se mi, da bo počasi to tudi prilezlo na plano. No, pa da se vrnem k mojim kameleonkam. Začela bom z NATASHO POLY. Punca je stara 23 let, prihaja iz Rusije, njen priimek pa je v resnici Polevshchikova. Dela za angencijo Model, najbolj pa je poznana po svojih čudovitih, dolgih nogah. Svojo manekensko kariero je začela leta 2004, po tem ko je bila odkrita na enem izmed ruskih lepotnih tekmovanj. Leta 2007 jo je spletna stran models.com uvrstila na 7 mesto izmed 50-ih svetovnih manekenk. Nastopala je v reklamnih kampanjah za Gucci, Louis Vuitton, lanvin, Roberto Cavalli, Sonia Rykiel in Dolce & Gabbana, na modnih pistah pa je hodila za Balenciago, Alexandra McQueen, Chanel, Gucci, Versace, Victoria's Secret, Fendi, Alberto Ferreti, Christana Dior, Givenchy, Valentina in mnoge druge. Do sedaj je bila že sedemkrat na naslovnici Vogua. Včeč mi je predvsem zato, ker ni pretirano suha in ker se kljub temu, da v vsakdanjem življenju izgleda dokaj običajno, lahko v naslednjem trenutku spremeni v divo. Deluje kot nežna, sramežljiva punčka, toda brez problema se prelevi v vam žensko. V katerikoli vlogi deluje prepričljivo in to je po mojem mnjenju zelo pomembno.

Summertime

Mmmm obožujem vzdušje v tem filmu (tako realistično, a obenem nekako romantično,hrepeneče,zasanjano-kot bi se svet ustavil), obožujem tole pesem, obožujem Sophio Coppola, ker ustvarja tako čudovite filme, obožujem Scarlett in vse v zvezi z njo!!Čudovita v vsej svoji preprostosti,natanko takšna kot je ta film... takšen bi moral biti tudi po mojem mnenju svet, živjenje... Brez nepotrebnih dialogov,nepotrebnih zapletov, umirjen, utemeljen na čutnosti,sanjah,željah, hrepenenju, upanju...sovražim dramo, sovražim to, da se vsakodnevno pehamo za nečim, pa sloh ne vemo, če je vredno. Vsi samo hitimo in ne znamo uživati v vsakdanjih, preprostih čudovitih stvareh.Včasih sama sebe zaradi tega sovražim, saj sem sicer človek, ki mu največ pomenijo ravno detajli, malenkosti, ki štejejo...a mpak včasih preprosto pozabimo na to kaj je res pomembno v življenju. Ko bi se vsaj znali malo ustaviti, globoko vdihniti, se ulegli v travo in opazovali oblake kako potujejo. To zna biti tako zelo čudovito...

Brez besed-tokrat mal drugač

the evil eye look

Tole mi je dons precej polepšalo dan in me nasmeji vedno znova ko gledam tega malčka-he's just too cute!

Representing...the love of my life

Za vse drage, najdražje bralce mojega bloga...verjetno ste opazili da večkrat omenjam Norda. No za tiste, ki ga še ne poznate...to je moj zlati prinašalec. Dobila sem ga za 18 rojstni dan, z rdečo pentljo okrog vratu, in brez njega si sploh ne predstavljam več svojega življenja.
Star je pet let, njegova najljubša hrana pa sta, tako kot moja, sladoled in testenine. V prostem času rad pri sosedih ukrade kakšen copat, rokavico ali konzervo mačje hrane, po naravi pa je miroljubna zverinica. Njegov največji sovražnik je sosedova bela mačka, ki se je boji bolj kot česarkoli drugega na svetu. Na račun svoje radovednosti jo je celo že večkrat skupil in pokasiral krvav smrček. Njegova najboljša prijateljica je črna mešanka Mili, ki me med drugim uboga bolj kot on, vzornik pa je sosedov mešanec med zlatim prinašalcem in kraškim očarjem po imenu Runo. Nord obožuje sneg, plavanje in vožnjo z avtomobilom. Ljubkovalno ga kličem Nordo, maček, zajček, lumpa ali bajsi. S slednjim bi se strinjal tudi veterinar, ki ga je nazadnje tudi sam tako poimenoval, češ da je malo preveč okrogel. Meni je všeč natanko tak kot je...len, razvajen, zdravega apetita, poje vse kar mu damo in še več, ter prebrisan.

Od nekdaj se si želela zlatega prinašalca, saj sem prepričana, da sem bila prav to v prejšnjem življenju...ja sej vem da se sliši mal čudno, ampak res verjamem v to. Oči celo večkrat pravi, da imava z Nordom popolnoma enak karakter in velikokrat se z njim celo strinjam. Ne boste verjeli, ampak kar na vrtu je brstični ohrovt in iz dreves trga jabolka. Je celo mandarine, češnje in korenje. Počne izključno tisto kar njemu paše in če mu kaj ni všeč, se preprosto naredi neumnega. Ko je bil star komaj nekaj mesecev ga je povozil avto in prestal je težko operacijo. Še eno operacijo je imel lani, ko se mu je pod očesom naredila izboklina in jo je bilo potrebno preventivno odstraniti. Nekajkrat nas je že pošteno prestrašil in zaradi njega sem že kar nekaj prejokala, saj si ne predstavljam da bi se mu kaj hudega zgodilo. Zanimivo je, da je bil na začetku oči vseskozi proti temu, da bi imeli psa, venda mi ga je potem vendarle kupil. Danes je verjetno v celi družini prav on najbolj obseden z njim in ga najbolj razvaja. Vse mu dovoli in ko gresta z mami na dopust, vedno ko pokliče domov najprej vpraša kako je z Nordom...ali dovolj je, normalno kaka, ali ga dovolj vozim na sprehod in mu menjam vodu v posodi iz katere pije, šele potem prideva na vrsto jaz in brat. Kako se stvari obrnejo...če bi mi nekdo pred leti rekel, da se bo oči kdaj tako navezal na psa, bi rekla, da je neumen. Vse družinsko življenje vse vrti okrog Norda in je polnovreden član. Vedno dobi tudi darilo za rojstni dan, novo leto in miklavža. Tale kuži je vsekakr močno vplival na naša življenja. Vsi smo veliko več v naravi in se gibljemo in če je kdo kdaj jezen, vzame Norda ter gre z njim na sprehod. Ko se vrne je takoj boljše volje. Zaradi njega se tudi veliko več družimo in pogovarjamo. Zverinica nam je res še kako polepšala življenje, zato je prav, da ga omenim tudi v teh svojih zapisih in vam ga predstavim:)

HELP!

Trenutno sem v enem takem čudnem življenjskem obdobju. Mogoče na moje razpoloženje vpliva tudi tole vmesno obdobje... zdi se kot da gre zima že počasi h koncu, a obenem pomlad še ne pride tako kmalu. Vmesnih obdobij ne maram. Ne maram jeseni, ker sem enkrat preveč oblečena, drugič spet premalo. Ne maram jesenske megle in dežja. Edina pozitivna stvar jeseni je moj rojstni dan:)Niti nisem ravno fan pomladi. Tudi takrat imam problem s tem kaj obleči in spet ista vremenska pesem kot jeseni. Čeprav mogoče vse to velja bolj za zgodnjo pomlad...pozna pomlad (s tem mislim predvsem na mesec maj) niti ni tako slaba. Vsi, ki me malo bolj poznajo vedo, da takoj ko nastopi prvi teden v januarju, neham kupovati zimska oblačila in začnem raziskovati modne trende in kolekcije pomlad/poletje. Od takrat naprej gredo stvari samo še navzgor, naproti poletju. Poletje je moj najljubši letni čas. Sonce in morje je vse kar rabim za preživetje... no to je bilo rečeno bolj v grobem... seveda rabim tudi prijatelje, družino, NORDA, potovanja, ŠOPING...ampak sonce in morje sta osnovni pogoj za dobro počutje. Pri meni je tudi na splošno v življenju tako, da so stvari črne ali bele... sivine ne poznam. Ali nekaj ljubim ali pa sovražim, ali je decembrska, praznična, zasnežena zima ali pa je vroče, julijsko, poletno sonce. Torej, da se vrnem k bistvu... ta vmesna obdobja me dotolčejo. Z mislimi sm še vedno nekje na Tajskem, po drugi strani že zavzeto sanjam in načrtujem naslednje potovanje. Spet sem v tisti fazi ko se sprašujem o svojem življenju-o študijskih in poklicnih ciljih, o pomenu prijateljstva oz. o tem kdo je v resnici moj pravi prijatelj in kdo samo takrat ko me potrebuje. Sprašujem se o tem, kakšna je moja vloga v službi, kaj si mislijo o meni ali so sploh zadovoljni, ali sploh kaj napredujem. Ali tudi mene tam nekje čaka sreča v ljubezni, nekdo, ki si me zasluži in jaz si zaslužim njega. Na splošno mi popolnoma nič ne manjka in večinoma sem v življenju srečna, toda vsake toliko časa pride obdobje dvomov. Morda obdobje ko položimo karte na mizo in potegnemo črto. Če bi morala opisati svoje trenutno razpoloženje z eno besedo, bi bila to BLAAH.
Rabim sonce, rabim šoping, rabim spet kakšno potovanje... in seveda rabim flirtanje in kakšen kompliment, da se mi ponovno dvigne samozavest in se mi odvali kamen od srca, da še obstaja upanje zame in da ne bom končala sama, ostarela in zagrenjena. Ja sej vem da tole zveni mal pretirano, sam včasih se res prašujem. Prijateljica mi je rekla, da potrebujem eno theme song oz. spodbudno pesem. Ima kdo kakšen predlog? Moje prve asociacije: Don't cha od Pussycatdolls in Three little birds od Marleya... sam se mi zdi da so to preveč take očitne pesmi. Iščem nekaj izvirnega, zabavnega in optimističnega:) Danes sem si za začetno vzpodbudo kupila najboljši čaj na svetu, ki sem ga enkrat čisto po naključju naročila v enem lokalu in ga po raznih trgovinah iščem že nekaj let. Danes sem ga našla- predstavljam vam Twinings Voyage Brazilian baia(mešanica črnih čajev z okusom kakavovih zrn, vanilije in kokosovih cvtov).

...YOU CAN JUST SMELL IT

Voh je zagotovo moje najljubše čutilo. Vonji mi veliko pomenijo in me asociirajo na določene stvari. Morda bo slišali nekoliko čudno, vendar že od nekdaj instinktivno globoko vdihnem, ko gre na ulici mimo mene nekdo, ki mi takoj pade v oči - pa naj bo to moški ali ženska. Glede moških in ženskih vonjev sem precej občutljiva in če ima recimo kdo na sebi kak parfum, ki mi sploh ne diši, me to kar nekako odbije.


Tale film je sicr nekoliko sprevržen vendar v njem vlada nekakšno posebno vzdušje, ki me je neizmerno pritegnilo. Vse skupaj je narejeno na tak prefinjen in čuten način, da vonje v filmu skoraj lahko vdihnemo in čutimo skupaj z glavnim likom.

Me pa zato toliko bolj nagonsko pritegne nekdo, ki ima za moj okus dober parfum. Dišijo mi predvsem močni in sladki ženski vonji, ter močni in sveži moški vonji. Obožujem če moški izrazito in za moj okus lepo diši. Moja najljubša moška vonja sta trenutno verjetno Chanel Allure in pa Baldessarinijev Del Mar Caribbean, od ženskih vonjev pa so absolutni zakon Bvlgari BVL, Dolce&Gabanna The one in Sicily, Moschinov I love love, Givenchy Ange ou Demon in pa moja trenutna Britney Spears Fantasy in Calvin Klein Euphoria.


Ful si recimo zapomnim vonj določenih ljudi, to sem opazila predvsem za bivše simpatije...ko zavoham kakšen vonj, ni nujno da je ravno parfum, me takoj spomni na točno določeno osebo, ki je enkrat tako dišala. Recimo enkrat smo imeli doma neko čistilo za negovanje laminatnih tal, ki je dišalo natanko tako kot neka krema ali deodorant ali morda celo parfum, ki ga je uporabljal tip, ki mi je bil nekoč blazno všeč. Vsakič ko sem negovala laminatna tla v svoji sobi sem se tako spomnila naj...hehe. Od ostalih vonjev pa je vsekakor na prvem mestu vonj po kokosu...

...asociacija na poletje, kremno za sončenje, sladek, pomirjajoč vonj, ki me popelje nekam daleč, pod kokosovo palmo, v družbi najdražjih, brezskrbno življenje, čisti užitek in razvajanje-joj zdej sm se pa čist zasanjala... ...sledijo pa mu vonj po borovcih na morju...ta vonj me spomni na preživljanje prvomajskih počitnic z družino in prijatelji v Poreču,na moj ljubi otok Korčulo, popelje nazaj v srednješolske dni, brezskrbna poletja. Vonj po vanilijevih zvezdicah in cimetu me ponese nazaj v zasnežene zime v otroštvu, na božični čas in pečenje piškotkov za miklavža...


...obožujem vonj pehtrana, saj me spomni na mojo babico in njeno pehtranovo potico. Glede na to, da sem absolutni morski človek, obožujem tudi vonj rožmarina (imam ga celo v lončku v sobi)...spomni me na skoraj desetletje preživljanj poletnih počitnic v Strunjanu - vsako leto sem tam preživela cela dva meseca in spoznala ogromno prijateljev s katerimi smo skupaj raziskovali ta čudovit košček slovenske obale. In zakaj me rožmarin spomni ravno na Strunjan? Zato ker je rasel vsepovsod po kampu, kjer smo imeli prikolico in je povsod dišalo po tej čudoviti začimbi.
Prav poseben spomin pa imam na točno določen vonj dreves, ki stojijo v Ljubljani na poti od podvoza, čez katerega pelje vlak pa do glavne želežniške postaje. Pojma nimam kako se ta drevesa imenujejo, vendar bi ta vonj prepoznala kjerkoli na svetu.Ta vonj sem si še posebej zapomnila, ker sem ga vohala vsakič, 5 let zapovrstjo, ko sem iz avtobusa hitela proti gospodarskemu razstavišču na trening hiphopa. Seveda ne smem pozabiti tudi sveže pokošene trave na vrtu...ta me spomni predvsem na to, da prihaja oz. je že nastopil moj najlubši čas v letu. Čas ko z Nordom sredi sveže pokošenega in z jutranjo roso prekritega travnika pričakava sončni vzhod, čas piknikov in škropljenja z vrtno cevjo za ohladitev...čas brezskrbnega ležanja v travi, grizljanja kislic in sanjarjenja o prihodnosti(to sva namreč v otroštvu vsako leto počeli z babičino sosedo, ki je bila kakih pet let strajša od mene in takrat moja velika vzornica)... Mmmm slutim, da ta posebni meni ljubi čas v letu spet počasi prihaja in tega se že neizmerno veselim!

Moja nova obsesija!

Lenny Kravitz - I'll be waiting

Fashion detector

Tokrat bo na tapeti igralka Katherine Heigl. Punca, ki jo najbolj poznamo kot Izzy iz meni ene najljubših nadaljevank Gray's Anatomy, je svojo kariero začela kot otroška manekenka. Kot 9-letna deklica je posnela celo tv oglas za kosmiče, ki so ga predvajali po vsej Ameriki. Revija Maxim jo je uvrstila na 14. mesto stotih najbolj seksi žensk na svetu leta 2007, po rodu pa je pol Irka in pol Nemka. Na prvi pogled morda res izgleda kot plehka blondinka toda sodeč po raznih tv intervjujih in video posnetki paparazov, ki so ji neprestano za petami, je Katherine vse prej kot neumna in izredno simpatična. Ne morem ravno reči, da je odlična igralka, ker bi s to uvrstitvijo naredila krivico tistim, ki so po mojem mnenju resnično odlične igralke (Julia Roberts you know who I mean:), toda ima potencial. Sicer si s takšnimi vlogami kot je bila v filmu Knocked Up ne bo ravno ustvarila kakšnega obetajočega rezimeja, toda nekje je pač treba začeti. Toda roko na srce, v Gray's Anatomy je odlična in zaenkrat si jo bom v spomin vtisnila predvsem v tej vlogi. No, ampak kar je trenutno bolj pomembno, je njen videz. Tale Heiglova ima definitivno odličen smisel za modo ali pa vsaj dobre svetovalce. Z vsako novo fotografijo jo bolj obožujem!Ni looka v katerem mi ne bi bila všeč in z izborom najboljših sem imela kar nekaj težav. V prostem času je večinoma v jeansu, ki pa ga kombinira s simpatičnimi bluzicami, jopicami. Udobna oblačila, ki so vseeno skrbno izbrana in izgledajo šik.

Neurejene je ne boste videli! Kar pa se tiče večerne toalete, je prava diva. Glamurozne obleke v stilu klasičnega Hollywooda, kjer je živo rdeča šminka obevezen modni dodatek.





Popolna postava, rdeče ustnice, ki še poudarjajo njej ogromen bel nasmeh in čudoviti dolgi blond lasje. Moj prvi vtis o njej je bil, da je še nekoliko sramežljivo dekle, ki ni čisto vajena hoditi v visokih petah (bolj fantovski tip dekleta, ki se najbolje počuti v jeansu in supergah) in se na slavo še privaja, toda kako zelo sem se zmotila. Pod žarometi se počuti kot doma, obožuje nakupovanje ličil in uživa v lepih oblekah. Ste vedeli, da kadi? Sama ji tega ne bi nikoli pripisala, saj se mi zdi, da se nikotinskim užitkom večinoma predaja samo določen tip ženske (samozavestne, morda celo čutne, seksi, s hripavim glasom...)in ona mi vsekakor ne deluje tak tip. Očitno torej res drži, da tiha voda bregove dere.

Razvajenost??

Zdele sem gledala na Travel Channelu dokumentarc o Karibih. V bistvu je bil bolj nekašen priročnik kakšno razkošje ponujajo Karibi oz. na kakšen način se lahko tam razvajate. Vseskozi sem imela v glavi, vav kakšen luksuz, popoln dopust. In potem me je prešinila misel na moje zadnje potovanje na Tajsko. Edini luksuz, ki smo si ga s puncami tam privoščile je bila soba z lastno kopalnico. Niti nismo zahtevale klime v sobi, čepav je bilo vseskozi čez 30 stopinj in če je bila lesena koča kakih 50 metrov oddaljna od plaže precej cenejša od tiste, ki je bila prav na plaži, smo se odpovedale celo pogledu na morje in vzele tisto cenejšo.


Tole je primer kompromisa, ki smo ga sklenile na severu otoka KoPhangan. Namesto neudobne, male hišice na plaži, ki je bila polna lukenj skozi katere bi lahko prilezli raznorazni žužki, smo najele, kišico, ki ni bila ravno na plaži, je bila pa zato toliko bolj čista in udobna.

Nikoli nam ni nič manjkalo, toda vseeno je bila moja največja želja spati v bungalovu na plaži, pod palmo, z razledom na moje in nič drugega. Sicer je bila moja največja želja spati v bungalovu, ki stoji na kolih nad morjem, toda ker na Tajskem po cunamiju kaj takega ne obstaja več, bi bil bungalov na plaži dovolj. Želja se mi je uresničila na majhnem otočku Ko Tao, kjer je naš bungalov sicer res bil na plaži, tik ob morju, pod palmo, ampak je bila njegova notranjost like shit. Obupne postelje, malo prostora, povsod smrdljiv, umazan les.


Tole je naš bungalovček na plaži od zunaj

Tkole pa je izgledalo v notranjosti

Ko sva s prijateljico takoj po prihodu na otko odšli na lov za najboljšo ponudbo prenočišča, sva si jih ogledali kar nekaj preden je odločitev padla. Zanimivo je, kako različni so standardi prenočišč od otoka do otoka. Nekje si za 5000 nekdanjih tolarjev za tri osebe, z lastno kopalnico dobil pravi luksuz (ogromno teraso, zastonj neomejen dostop do interneta-prek računalnika, ki si ga imel v sobi, neomejene količine zastonj vode, ki je bila v hladilniku v sobi, dve ogromni sobi, lastna kuhinja), spet drugje pa za isti denar samo najbolj osnovne stvari (ena zakonska postelja, jogi na tleh kot dodatno ležišče, ventilator in majhna kopalnica).

Čisto preprosta sobica za 5000 tolarjev na noč na Phi Phi-ju

Luksuz na otoku Ko Samui


No, da se vrnem nazaj k Ko Tau. S prijateljico sva bile v dilemi med končnim izborom treh prenočišč. Prvi je bil ful luksuzni bungalov, takšen kakršnega vidiš v filmih. Prostor je bil osemkotnik z visokim stropom, rumenimi stenami, velikansko, čudovito kopalnico, pozicioniran pa je bil kot v nekakšnem parku polnem cvetočih rož in čudovitih dreves. Pomankljivosti: cena 3500 tolarjev na noč -glede na to, da smo nekje spale tri za 1500 sit na noč, je bilo to drago, majhna zakonska postelja, kjer komaj spita dva kaj šele tri - ena izmed nas bi morala torej spati na kavču in pa brez razgleda na morje. Punci sta mi namreč obljubili, da si bomo na koncu našega potovanje privoščile bungalov na plaži. Drugo prenočišče, ki je bilo v igri, je bilo v bistvu stanovanje v središču mesta...če bi se temu sploh lahko reklo mesto oz. kaj šele središče mesta...bolje rečeno stanovanje na glavni, eni in edini, 100 metrov dolgi ulici. Stanovanje je bilo zelo čisto, prostorno, s tremi posteljami in veliko kopalnico. Pomakljivosti: To, da je bilo v "mestu" in ne na plaži ter razgled na sosednjo stavbo in ne na kristalno čisto morje. Cena je bila sprejemljiva. In tretja opcija je bil bungalov na plaži, v katerem smo na koncu tudi ostale. Pretehtala je nizka cena in pa pozicija na plaži. Torej kaj sem z vsem tem nakladanjem želela povedati. Ker sem si tako zelo želela spati v bungalovu na plaži, tik ob morju sem bila pripravljena sprejeti to, da smo spale v leseni kolibi, opremljeni po najnižjih standardih. Po drugi strani pa sem si ves čas želela, da bi vsaj enkrat ne toliko gledale na denar in si privoščile luksuzni apartma. Kar pa bi bilo po vseh racionalnih izračunih popolnoma nesmiselno, saj smo le tri uboge študentke, ki smo zbrale vse moči in napraskale vsa možna finančna sredstva, da smo se lahko za en mesec odpravile na drug konec sveta. Obožujem potovanja brez turističnih agencij, z ruzakom na rami in Lonely plantom v roki, ne vedoč kaj me čaka pri naslednjem koraku, ampak včasih se pa vseeno ne bi branila malo luksuza. V primerjavi z ostalimi backpackerji oz. vsaj večino, smo živele kar razkošno, saj nismo jedle samo lokalne hrane, ki je občutno cenejša od evropske (samo za primerjavo: nudli na tajski način stanejo 200 tolarjev, pica pa stane 600 tolarjev), za šoping smo porabile 300 evrov, vedno smo imele sobo z lastno kopalnico, redno smo hodile na masaže. Toda moji mali razvajenosti ne bi škodilo malo luksuza v obliki lepo postrežene hotelske hrane, čudovito mehke, ogromne postelje, vsak dan z novimi rjuhami, kopalnice s kadjo in terase nad morjem. No, pa da ne bom samo jamrala, v eni izmed sob smo celo imele banjo, vendar se v njej nismo upale namakati, ker ni izgledala ravno najbolj higienično očiščena, v našem najcenejšem prenočišču pa so nam vsak dan zamenjali rjuhe. Če bi združili prednosti vseh prenočišč, kjer smo bile, bi zagotovo dobili popolno, luksuzno nastanitev. Toda konec koncev je bil luksuz že samo potovanje na Tajsko, da nepojemljivo lepih plaž sploh ne omenjam. Torej, ali sem razvajena? Malo zagotovo sem, ampak sem vedno pripravljena na kompromise:)

Vožnja z avtobusom je najprej izgledala precej obetajoča. Usnjeni, udobni sedeži, "stvardese" so delile bonbončke, in vsak potnik je dobil toplo dekco za pokrit. Na koncu se je stvar izkazla za 12-urno nočno moro. Polomljen sedež, ki se je nagibal naprej in nazaj, vsakič, ko je voznik zapeljal v kakšno luknjo, za naju s prijateljico je zmanjkalo dekic in iz wc-ja na busu je vsake toliko časa nenormalno zasmrdelo kot iz kanalizacije.

Dokaj luksuzni apartma z lastno teraso in bazenom na KoPhanganu, ki pa ni bil nič kaj domač in prijazen-vedno moram najti tudi kakšen minus:)


Najbolj grozna soba od vseh - Na Pukhetu nismo našle niti ene stvari, ki bi nas prepričala, da bi tam ostale več kot eno noč.
V Bankoku smo se počutile kot doma, tudi zahvaljujoč naši skromni, a prijetni sobici.