petek, 29. april 2011

torek, 26. april 2011

ponedeljek, 25. april 2011

sobota, 23. april 2011

It's ok not to be ok


Seeing is deceiving, dreaming is believing,
It's okay not to be okay...

Sometimes it's hard, to follow your heart.
Tears don't mean you're losing, everybody's bruising,
Just be true to who you are

četrtek, 21. april 2011

torek, 19. april 2011

Dons je bil dober dan!


Današnji dan sicer ni bil nič posebnega. Prvič sem začela s treningom z utežmi, čisto sem neprespana, ker že tri dni ne spim zaradi polne lune, v službi je ful dela, kupila sem si novega blackberryja, skratka nič pretresljivega. Ampak nekaj je, nekaj je v zraku, da se smehljam, da mi nič ne manjka, da sem zadovoljna s tem kar imam. Mogoče je krivo lepo vreme, vikend pohodi v hribe, tek...ne vem. Ampak mi je všeč in vesela sem, da se tako počutim!

Tole je pa pesem, ki je trenutno na repeat :)

This love is classic
And not just simply because
I say it is.
It's right on time
And it's timeless
And it'll be right here, for always...

torek, 12. april 2011

Tam, kjer se zemlja konča in morje začne...


...tam si želim biti v tem trenutku. Eden mojih najljubših kotičkov, kar sem jih videla na svetu, je zagotovo Cabo da Roca na Portugalskem. Človek ima tam občutek, kot da je prispel na konec sveta in neverjetni klifi, veter, ki potegne iz morja in valovi, ki butajo ob skale so magični. Tega doživetja ne bom nikoli pozabila! Zaprem oči, predvajam si Marizo in že sem tam. Mariza je portugalska pevka, ki sem jo imela lani čast spoznati in jo poslušati v živo. Težko opišem, toda ta ženska oddaja tako energijo, da te zasvoji. Po srečanju z njo sem bila začarana! Njena glasba je čarobna, ona je čarobna!
Torej, zaprem oči in stojim na Cabu. Globoko vdihavam morski zrak in poslušam šumenje valov. Misli potujejo naprej, v Porto, v vinsko klet, kjer ob soju sveč počasi in z užitkom srkam sladki Portovec, misli postanejo opite in odplavajo v Lizbono, kjer se zleknem na travo v parku sredi mesta in spet prisluhnem fadu. Okrog mene po travi tekajo otroci in žvrgolijo v poetični portugalščini, babice pletejo, dedki igrajo šah...v mojih mislih zraven mene leži tudi moj najdražji. Prime me za roko in skupaj sanjava isto portugalsko pravljico. Niti ene skrbi, niti ene stvari, ki bi zmotila idilo. Midva, Mariza, Portovec in Portugalska. Morda, nekoč...

sobota, 9. april 2011

Trenutki...


...trenutki v življenju, ko si resnično brez skrbi, ko pozabiš na svet okrog sebe, ko se samo smehljaš in ne bi tega trenutka zamenjal za nič na svetu, trenutki, ko si preprosto srečen...taki trenutki so neprecenljivi! Lahko rečem, da sem zasvojena s potovanji, zasvojena sem s tem, kako se na potovanjih počutim. Takrat sem resnično srečna. Toda včeraj sem se zavedla, da človek v resnici res malo potrebuje, da je srečen. Za to ni potrebno iti na avion, dovolj so najbližji prijatelji, sonce, narava in veliko smeha! Obožujem sončne dneve, ko se s prijatelji podamo na izlet. Ti dnevi so najlepši in za take dneve je vredno živeti! Že ko pišem te vrstice in se spominjam včerajšnjega izleta, se zraven smehljam...lepo nam je!