Za vse drage, najdražje bralce mojega bloga...verjetno ste opazili da večkrat omenjam Norda. No za tiste, ki ga še ne poznate...to je moj zlati prinašalec. Dobila sem ga za 18 rojstni dan, z rdečo pentljo okrog vratu, in brez njega si sploh ne predstavljam več svojega življenja.
Star je pet let, njegova najljubša hrana pa sta, tako kot moja, sladoled in testenine. V prostem času rad pri sosedih ukrade kakšen copat, rokavico ali konzervo mačje hrane, po naravi pa je miroljubna zverinica. Njegov največji sovražnik je sosedova bela mačka, ki se je boji bolj kot česarkoli drugega na svetu. Na račun svoje radovednosti jo je celo že večkrat skupil in pokasiral krvav smrček. Njegova najboljša prijateljica je črna mešanka Mili, ki me med drugim uboga bolj kot on, vzornik pa je sosedov mešanec med zlatim prinašalcem in kraškim očarjem po imenu Runo. Nord obožuje sneg, plavanje in vožnjo z avtomobilom. Ljubkovalno ga kličem Nordo, maček, zajček, lumpa ali bajsi. S slednjim bi se strinjal tudi veterinar, ki ga je nazadnje tudi sam tako poimenoval, češ da je malo preveč okrogel. Meni je všeč natanko tak kot je...len, razvajen, zdravega apetita, poje vse kar mu damo in še več, ter prebrisan.
Od nekdaj se si želela zlatega prinašalca, saj sem prepričana, da sem bila prav to v prejšnjem življenju...ja sej vem da se sliši mal čudno, ampak res verjamem v to. Oči celo večkrat pravi, da imava z Nordom popolnoma enak karakter in velikokrat se z njim celo strinjam. Ne boste verjeli, ampak kar na vrtu je brstični ohrovt in iz dreves trga jabolka. Je celo mandarine, češnje in korenje. Počne izključno tisto kar njemu paše in če mu kaj ni všeč, se preprosto naredi neumnega. Ko je bil star komaj nekaj mesecev ga je povozil avto in prestal je težko operacijo. Še eno operacijo je imel lani, ko se mu je pod očesom naredila izboklina in jo je bilo potrebno preventivno odstraniti. Nekajkrat nas je že pošteno prestrašil in zaradi njega sem že kar nekaj prejokala, saj si ne predstavljam da bi se mu kaj hudega zgodilo. Zanimivo je, da je bil na začetku oči vseskozi proti temu, da bi imeli psa, venda mi ga je potem vendarle kupil. Danes je verjetno v celi družini prav on najbolj obseden z njim in ga najbolj razvaja. Vse mu dovoli in ko gresta z mami na dopust, vedno ko pokliče domov najprej vpraša kako je z Nordom...ali dovolj je, normalno kaka, ali ga dovolj vozim na sprehod in mu menjam vodu v posodi iz katere pije, šele potem prideva na vrsto jaz in brat.
Kako se stvari obrnejo...če bi mi nekdo pred leti rekel, da se bo oči kdaj tako navezal na psa, bi rekla, da je neumen. Vse družinsko življenje vse vrti okrog Norda in je polnovreden član. Vedno dobi tudi darilo za rojstni dan, novo leto in miklavža. Tale kuži je vsekakr močno vplival na naša življenja. Vsi smo veliko več v naravi in se gibljemo in če je kdo kdaj jezen, vzame Norda ter gre z njim na sprehod. Ko se vrne je takoj boljše volje. Zaradi njega se tudi veliko več družimo in pogovarjamo. Zverinica nam je res še kako polepšala življenje, zato je prav, da ga omenim tudi v teh svojih zapisih in vam ga predstavim:)
Star je pet let, njegova najljubša hrana pa sta, tako kot moja, sladoled in testenine. V prostem času rad pri sosedih ukrade kakšen copat, rokavico ali konzervo mačje hrane, po naravi pa je miroljubna zverinica. Njegov največji sovražnik je sosedova bela mačka, ki se je boji bolj kot česarkoli drugega na svetu. Na račun svoje radovednosti jo je celo že večkrat skupil in pokasiral krvav smrček. Njegova najboljša prijateljica je črna mešanka Mili, ki me med drugim uboga bolj kot on, vzornik pa je sosedov mešanec med zlatim prinašalcem in kraškim očarjem po imenu Runo. Nord obožuje sneg, plavanje in vožnjo z avtomobilom. Ljubkovalno ga kličem Nordo, maček, zajček, lumpa ali bajsi. S slednjim bi se strinjal tudi veterinar, ki ga je nazadnje tudi sam tako poimenoval, češ da je malo preveč okrogel. Meni je všeč natanko tak kot je...len, razvajen, zdravega apetita, poje vse kar mu damo in še več, ter prebrisan.
Od nekdaj se si želela zlatega prinašalca, saj sem prepričana, da sem bila prav to v prejšnjem življenju...ja sej vem da se sliši mal čudno, ampak res verjamem v to. Oči celo večkrat pravi, da imava z Nordom popolnoma enak karakter in velikokrat se z njim celo strinjam. Ne boste verjeli, ampak kar na vrtu je brstični ohrovt in iz dreves trga jabolka. Je celo mandarine, češnje in korenje. Počne izključno tisto kar njemu paše in če mu kaj ni všeč, se preprosto naredi neumnega. Ko je bil star komaj nekaj mesecev ga je povozil avto in prestal je težko operacijo. Še eno operacijo je imel lani, ko se mu je pod očesom naredila izboklina in jo je bilo potrebno preventivno odstraniti. Nekajkrat nas je že pošteno prestrašil in zaradi njega sem že kar nekaj prejokala, saj si ne predstavljam da bi se mu kaj hudega zgodilo. Zanimivo je, da je bil na začetku oči vseskozi proti temu, da bi imeli psa, venda mi ga je potem vendarle kupil. Danes je verjetno v celi družini prav on najbolj obseden z njim in ga najbolj razvaja. Vse mu dovoli in ko gresta z mami na dopust, vedno ko pokliče domov najprej vpraša kako je z Nordom...ali dovolj je, normalno kaka, ali ga dovolj vozim na sprehod in mu menjam vodu v posodi iz katere pije, šele potem prideva na vrsto jaz in brat.
Kako se stvari obrnejo...če bi mi nekdo pred leti rekel, da se bo oči kdaj tako navezal na psa, bi rekla, da je neumen. Vse družinsko življenje vse vrti okrog Norda in je polnovreden član. Vedno dobi tudi darilo za rojstni dan, novo leto in miklavža. Tale kuži je vsekakr močno vplival na naša življenja. Vsi smo veliko več v naravi in se gibljemo in če je kdo kdaj jezen, vzame Norda ter gre z njim na sprehod. Ko se vrne je takoj boljše volje. Zaradi njega se tudi veliko več družimo in pogovarjamo. Zverinica nam je res še kako polepšala življenje, zato je prav, da ga omenim tudi v teh svojih zapisih in vam ga predstavim:)
Ni komentarjev:
Objavite komentar