Po glavi se mi pletejo vse mogoče misli. Analiziram stvari, poskušam na njih gledati iz različnih zornih kotov, se sprašujem, sama sebi odgovarjam, grizejo me stvari, ki jih ne razumem in vprašanja na katere ne vem odgovora...polno glavo imam. Vse pa se ves čas vrti okrog mojega kandidata B. Ta je v moji glavi prisoten ves čas. Na živce si grem ker toliko energije in živcev posvečam stvarem, ki jih v bistvu sploh ni. Med nama nič ni! Dvakrat sem bila pri njemu doma na kavi, vsake toliko časa malo klepetava na chatu, zadnjič na žurki sva se lupčkala in to je to, noben big deal...ampak medtem ko jaz o tem razmišljam ves čas, verjetno on niti za trenutek ne pomisli name. Sedaj se mi je ta zavest, da ne smem pritiskati naj, da ga ne smem prepogosto klikati tako zažrla vame, da sem ga dva dni nazaj prav s slabo vestjo kliknila in mi je bilo tudi takoj žal. Prijateljice mi govorijo, da on ne mara pritiskov, da je tak bolj na izi in zato se bojim, da bom naredila kaj narobe, da ga bom odgnala. Pa je vse skupaj sploh vredno mojih živcev če pa med nama sploh nič ni?? Živciram se za nič! In zakaj se nama ne rata zmenit za kavo in vse vedno ostane le pri besedah?? Zato, ker če bi hotel na kavo bi me že poklical in bi naredil kaj v tej smeri...ampak se to ne zgodi. Zakaj pri meni ni nikoli srečnega konca??...nikoli!
Ni komentarjev:
Objavite komentar