Za vse prste obliznit

Ko ste prebrali ta naslov verjetno niste mislili, da bom pisala o Jennifer Aniston, še manj verjetno, da bom pisala o obleki, ki je za prste obliznit:)Obožujem Jen! Za svoja leta izgleda fenomenalno, ubijala bi za tako postavo, lasje so itak vedno perfect in tudi kot igralka mi je bila vedno simpatična! Gospodična (ne razumem kako je taka ženska še vedno lahko samska) trenutno skupaj z Gerardom Butlerjem (njega bi najraje namazala na kruh in ga pojedla...da sploh ne govorim o tem, da si neizmerno želim, da bi z Jen bila par, ker bi bila popolna skupaj) promovira svoj novi film The bounty hunter in na vsaki premieri me s svojo izbiro obleke navduši. Tale obleka Donne Karan vsekakor med vsemi zmaga! Ta obleka je za vse prste obliznit in je kot ustvarjena za njo!

Tale styling je dokaz, da punca ne rabi veliko komplicirat, da izgleda fenomenalno

Simple white...komentar ni potreben

Tale oblekica mi sicer ni nič posebnega, ampak je pa v njej za eni od zabav po premieri v Madridu skupaj s pofesionalnimi plesalkami plesala flamenko in seveda izgledala fenomenalno. Prosim če mi te čeveljce dostavite kar na dom...hvala!

Čudovita kot vedno...se mi zdi, da ji ti topli kožni toni res pristojijo, modeli z eno ramo so ji itak že od nekdaj pri srcu, v vse kar spominja na čipke sem itak zaljubljena, všeč pa mi je tudi dolžina, saj je ni strah pokazati nog in tudi prav je tako saj ima za moje pojme popolne! Te čevlje bom preprosto ignorirala!

Ampak ko že mislim, da ona pa preprosto ne more zatajiti z izborom svojih outfitov, pa gre in obleče tole. Joj Jen, se bom delala kot da te nisem videla nositi te obleke ok?

Monster

He licked his lips
Said to me
Girl you look good enough to eat...

...I wanna Just Dance
But he took me home instead
Uh oh! There was a monster in my bed
We french kissed on a subway train
He tore my clothes right off
He ate my heart then he ate my brain...pismo res me razganja :P

Sranje over and out!

Upam, da bo zdaj teh mojih zateženih, zamorjenih, jamrajočih postov za nekaj časa konec. Dovolj je sranja! Ne da se mi več ukvarjati s stvarmi, ki nikamor ne peljejo in ki po nepotrebnem tratijo mojo energijo in živce. Prepustila se bom toku in preprosto dala mir. Kar bo pa bo. Končni sklep je: Če si fantu res všeč, bo naredil vse, da bi te čim večkrat videl, da bi šel s tabo na kavo, pozabil bo na to, da v bistvu noče imeti punce, da misli, da je še premlad za punco in podobno sranje...vse to so samo izgovori! Če si nekaj resnično želiš boš naredil vse, da to dosežeš. Zaslužim si, da se nekdo potrudi zame, ne pa da vse dobi na pladnju!

This love

Dilema

Pizda no!(kletvica je tukaj popolnoma na mestu) Nikoli nism bila quitter, vedno sem bila fighter do konca...vedno sem bila optimist, vedno sem vztrajala dokler nisem dosegla svojega...vedno sem dosegla svoje! Jezna sem! Jezna sem sama nase! Jezna ker sem se postavila v dilemo. Dilemo ali pustiti stvari pri miru, obupati, vreči puško v koruzo, potegniti črto, reči amen? Reči amen kandidatu B??? Bojim se poraza! Mislim, da je 70 procentov možnosti, da bom poražena. Ali vztrajati čeprav je tako velika možnost poraza??? Obupati in se morda potem še celo večnost spraševati kaj pa bi bilo, če bi bilo to in to, če bi vztrajala, če bi se borila?? Je bolje poskusiti in SPET biti razočaran kot pa sploh ne poskusiti??? Ja sej vem, da je tukaj logični odgovor, da moraš seveda poskusiti, ampak lažje je to reči kot pa narediti. Bolj varno, lažje je preprosto odnehati, se izgogniti skoraj sigurnemu porazu, se sprijazniti z usodo in iti naprej. Potrebujem znak, samo majhen znak, da se je vredno boriti, da mu ni vseeno, da mogoče pa je nekaj na tem...samo en znak prosim! Kliki niso dovolj...potrebujem nekaj bolj oprijemljivega! Če ne bo znaka bom obupala!

Razmišljanja...

Po glavi se mi pletejo vse mogoče misli. Analiziram stvari, poskušam na njih gledati iz različnih zornih kotov, se sprašujem, sama sebi odgovarjam, grizejo me stvari, ki jih ne razumem in vprašanja na katere ne vem odgovora...polno glavo imam. Vse pa se ves čas vrti okrog mojega kandidata B. Ta je v moji glavi prisoten ves čas. Na živce si grem ker toliko energije in živcev posvečam stvarem, ki jih v bistvu sploh ni. Med nama nič ni! Dvakrat sem bila pri njemu doma na kavi, vsake toliko časa malo klepetava na chatu, zadnjič na žurki sva se lupčkala in to je to, noben big deal...ampak medtem ko jaz o tem razmišljam ves čas, verjetno on niti za trenutek ne pomisli name. Sedaj se mi je ta zavest, da ne smem pritiskati naj, da ga ne smem prepogosto klikati tako zažrla vame, da sem ga dva dni nazaj prav s slabo vestjo kliknila in mi je bilo tudi takoj žal. Prijateljice mi govorijo, da on ne mara pritiskov, da je tak bolj na izi in zato se bojim, da bom naredila kaj narobe, da ga bom odgnala. Pa je vse skupaj sploh vredno mojih živcev če pa med nama sploh nič ni?? Živciram se za nič! In zakaj se nama ne rata zmenit za kavo in vse vedno ostane le pri besedah?? Zato, ker če bi hotel na kavo bi me že poklical in bi naredil kaj v tej smeri...ampak se to ne zgodi. Zakaj pri meni ni nikoli srečnega konca??...nikoli!

Mali kraški maraton

Dans sem tekla na malem kraškem maratonu (približno 8 kilometrov in pol). Kljub temu, da me je že preden smo začeli teči ful bolelo koleno, sem tekla res odlično, brez vsakršnega napora, rahlo pršenje dežja mi je parv prijalo, kraški zrak je bil balzam za moja pljuča in tudi teren, ki se je ves čas spuščal in vzpenjal mi je bil kot pisan na kožo...res sem uživala!

Tale slikca je pa nastala ko sem tekla v cilj, kjer so me tam na zadnjih metrih vzpodbujali moji prijatelji, in sem jim mogla dat petke :)

Misel dneva!

Najlepše stvari se ponavadi zgodijo, ko se prepustimo toku in uživamo v morju priložnosti!

Kandidat A

No in če sem v prejšnji objavi updejtala stanje v zvezi s kandidatom B, mislim, da moram pojasniti tudi kaj se je zgodilo s kandidatom A po tem ko se je zdgodila tista scena, ki sem jo opisovala v enem od prejšnjih postov. No jaz njemu tega, da mi je njegova prijateljica nisem nič omenjala, je pa zato to sam omenil čez kak teden. Rekel je, da je slišal da mi je pisala njegova prijateljica in da ji je sam rekel naj to stori, ker ga je spraševala stvari o nama na katere sam ni vedel odgovora. To me je nekoliko razjezilo in povedala sem mu, da če mu kaj ni jasno v zvezi z nama naj vpraša mene, ne pa da to dela posredno preko neke prijateljice, ki je jaz niti ne poznam. Priznal je, da se ni upal teh stavri spraševati, ker se je bal, da se om tega ustrašila in "zbežala". Potem sem mu odkrito povedala, da sem v najinih druženjih uživala in se imela lepo in da sem mislila, da počasi prehajam stopnjo prijateljskega druženja in da bi naj lahko gledala na kaj več kot samo prijatelja, ampak do tega na žalost ni nikoli prišlo in ne morem se v to prisiliti. On pa mi je odkrito priznal, da sem mu všeč in da je bilo tudi njemu všeč najino druženje in da ga pogreša. Tako sva karte vrgla na mizo in če želiva biti naprej normalna prijatelja mislim, da morava za nekaj časa nekoliko ustaviti najina druženja in omejiti stike. Sedaj delava na tem...tako se je zgodba s kandidatom A dokončno zaključila in razjasnila in so vse poti odprte kandidatu B :)

Navodila

Že nekaj časa nisem poročala o svojem ljubezenskem stanju...no verjetno zato ker ga še vedno ni hehe. Ampak mislim, da je danes vseeno čas, da spet napišem vrstico ali dve o tem :) Se še spomnite fanta iz prejšnjih objav, ki sem ga poimenovala kar kandidat B? No stvar je taka... ponavadi se za fanta, ki me je všeč dokaj hitro, po navadi prehitro, konkretno ogrejem ali po domače rečeno napalim. Tudi s kandidatom B je tako. Ne morem si pomagati, ampak res mi je všeč! In ker sem z njim največ v kontaktu ravno preko facebook chata (zadnje čase si tudi včasih pošljeva kak sms ali se celo kar pogosto na račun najinih prijateljev vidiva), sem si rekla, da tokrat ne bom pustila da moja hitra oz. prehitra zagretost vse pokvari, zato sem začela sklepat dogovore oz. bolje rečeno stave s prijateljicami.

Stvar je namreč v tem, da bi ga najraje kliknila na chatu vsakič ko vidim, da je online in bi se z njim pogovarjala, ampak vem, da bi bilo to verjetno zanj too much oz. za vsakega tipa verjetno, še posebno zanj, ki se boji kakršne koli zveze ali navezanosti. Fant bi se znal ustrašiti. Zato vsakič z nova s kakšno prijateljico sklenem stavo, da ga recimo en teden ali pa celo deset dni ne smem klikniti. Seveda če me on klikne se odzovem :)

No in zdaj se že kakšne tri tedne držim teh dogovorov in me vedno kline on:) Namen je torej dosežen...en aplavz prosim zame in za mojo potrpežljivost, saj sem po naravi neverjetno nepotrpežljiv človek! No ampak da preidem sedaj k bistvu. Minuli vikend sva bila skupaj oz. sva se srečala na eni žurki. Jaz sem vozila, tako da sem imela trezen pogled na svet, on pa je bil kar dobre volje:)Na žurko je prišel malo kasneje kot jaz in ko me je šele čez nekaj časa opazil, me je bil vesel in me je objel. Potem pa sva se pogovarjala in sem se vmes pošalila, da sem slišala, da ima prav danes god. Da na hitro razložim še to interno foro, ki sva jo imela...kakih 14 dni nazaj je imel rojstni dan in sem mu poslala sms z voščilom, na koncu pa sem mu napisala, da ga polupčkam, ko se vidiva. Na to ej odgovoril, da komaj čaka in kdaj bo to in sem mu rekla, da se morava čim prej dogovoriti za kavo, če ne ne bo mogel več rojstnega dneva uporabiti za izgovor, da mu ob voščilu dam tudi lupčka.Pošalil se je, da si bo že nekaj izmislil ko se vidiva, bo pa rekel, da ima god in da mu moram voščiti. No to je ta štorija:) No torej, sem mu rekla, da sm slišala, da ima god in je rekel, če imam torto zanj. Ker je seveda nisem imela je rekel, da mu vseeno lahko vsak voščim in tako je kar naenkrat prišlo do tega, da sva se začela lupčkati:) Bilo je super in to se je potem nadaljevalo še cel večer...všeč mi je bilo tudi to, da sva se tudi samo objemala in da me je božal...ta dotik in bližina sta mi res manjkala...in mi tudi več pomenita kot pa sami poljubi.

No to je to...sedaj pa spet mirujem in čakam. Od takrat se nisva slišala, nisva tipkala. Prijateljica pravi, da je tako daleč prišlo samo zato, ker nisem preveč silila vanj in da je to rezultat tega, da sem se držala naših stav:) Upam, da ima prav. Sedaj imam namreč spet nalogo, da moram kak teden počakati preden ga spet lahko kliknem...joj kako smešno se sliši ko govorim o tem klikanju...kot bi bili spet v srednji šoli saj vem, ampak ne morem pomagati, pač je facebook ena od opcij, da sva v stiku:) Težko mi je čakati, tažko mi je mirovati in biti v nevednosti...ne vem kaj si on misli o dogajanju na žurki, kaj si misli o meni, ali mu je žal ali mu je bilo fajn tako kot meni, ali bo ostalo samo pri tem kar je bilo, ali bo šlo to kam naprej...to me sedaj žre, ampak bom počakala...moram, tako pravijo...

Brez besed

Posrečene in manj posrečene Oskarjevske obleke

Začela bom s tistimi, ki so mi bile posebno všeč:

Zmagovalka večera (tako ali drugače) je bila vsekakor Sandra Bullock...mislim, da je nosila popolno obleko, njej primerno

Če bi morala izbrati obleko, ki bi jo tudi sama oblekla na takšno prireditev, bi definitivno izbrala obleko Miley Cyrus (božanska je!) ali pa...

...obleko Maggie Gyllenhal. Maggie je zakon in se mi je z vlogo v filmu Crazy heart resnično prikupila. Tudi z izbiro oblek večinoma zadane v polno :)

Božanska je bila tudi meni tako zelo simpatična Rachel McAdams v cvetlični obleki.

Navdušena sem bila tudi nad Merly Streep, ki je za svoja leta izgledala odlično (preprosto, elegantno, seksi, letom primerno...ne prenesem namreč starejših zvezdnic, ki so preveč razgaljene in se hočejo na vsak način kosati z mlajšimi kolegicami...yes Sophia Loren I'm talking to you!

Navdušena sem bila tudi nad Nicole Ritchie...urejena je do potankosti!Paris bi se lahko marsikaj naučila od nje o stilu!

Obleko Zoe Saldana pa se mi zdi ali jo obožuješ ali pa sovražiš...sama sem se najprej težko odločila v katero kategorijo jo bom uvrstila, ampak sem se na koncu odločila da je čudovita! Drugačna ampak definitly worth to remember :)

Christin Steward objavljam samo zato, ker sem resnično vesela, da so punco sfrizirali kot se za rdečo preprogo spodobi. Tudi obleka je lepa. Delati pa bo morala še na tem, da se znebi svojega zdolgočasenega in "I don't belong here" pogleda!

Obleka Cmaeron Diaz mi je bila sicer všeč samo nekoliko meje motil predel okoli pasu...nekaj manjka...

Nravnost odlična se mi je zdela tudi Queen Latifah, ki je svojo nekoliko bolj obilno postavo odlično zapakirala!



No sedaj pa sledijo tiste malo manj posrečene. Ne morem verjeti, ampak na letošnjih Oskarjih so me razočarale čisto vse moje najljubše igralke oz. igralke, ki imajo po mojem mnenju največ stila in sem od njih največ pričakovala. Manjkala je samo Marion Cotillard. :

Prvo razočaranje je Penelope Cruz. Njena obleka je zeh...dolgčas!

Drugo razočaranje...Charlize Theron. Sorry but I just don't get it! Pa hudiča saj jo je vendar naredil Galliano in saj jo vendar nosi Charlize...ampak vseeno ji ni pomoči. Vrtnici sta obupni!!!

Oh Sarah Jessica Parker...lani čudovita, letos pa mislim, da s temle Chanelom nista ravno najboljši par!

Še eno razočaranje v Chanelu...Diane Kruger!

Čudovita Kate Winslet je bila preprosto dolgočasna in neopazna!

Vsekakor pa je bila največji kiks večera Mariah Carey...obup...brez besed sem!


Pogojno všečnih sploh ne bom omenjala, bom pa za konec dodala Vero Varmigo pri kateri se preprosto ne morem odločiti ali mi j všeč ali ne. Barva se mi zdi odlična in super paše k njenim očem in polti, ampak tile volančki...ne vem ali mi gredo na živce, ali so razkošni in romantični ali jih je preveč in so nadležni...ne vem, preprosto se ne morem odločiti.

Sexy mood

Tale komadič me spravi v tak sexy mood...ooo rabim bližino, rabim dotik...očitno me je že začela razganjati pomlad :P

Pomladno vzdušje

Tale pesem mi je taka sveža, sončna, pomladna in že kar kliče po poletju :)