Mal sm stvari premisla in sklenila, da se moram umirit. Nehat moram fantazirat in plesti zgodbe v svoji glavi v zvezi s tem tipom. Ne smem preveč notr padt in preveč upat, ker bom na koncu samo razočarana. Če realno pomislim, se mi zdi, da pri njem sploh nimam nikakršnih šans in je to vse skupi bolj kot ne v moji glavi. Ful se mi je težko prisilit na stvari gledati tko realno, ampak to je edina rešitev, da moje navdušenje ne preraste obsesijo...razočaranje je na koncu tako samo še večje. Na živce si grem ker samo razmišljam kako bi ga večkrat videla, kako bi se mu prikupila...na živce si grem, ker mislim, da nisem dovolj dobra zanj in razmišljam, kaj vse bi morala na sebi spremeniti, da bi mu bila všeč. In to ni prav! Kdor me ima oz. me še bo imel rad, me ima rad ravno zaradi tega kar sem, takšna kot sem. Nočem se spreminjati samo zato, da bi ustrezala nekim kriterijem, kaj šele da bi ustrezala točno določenemu tipu, ki mi je všeč. Škoda me je, ker sem si takšna kot sem všeč in sem zadovoljna s sabo. Karkoli si že misli o meni, vem da me ne pozna dovolj, da bi me resnično poznal in vedel kakšna sem...mislim, da je njegova predstava o meni napačna. Mogoče je napačna tudi moja o njem. Zaradi tipa se ne smem spreminjati, ker če mu nisem všeč takšna kot sem, potem ni pravi zame!!!
2 komentarja:
Jooooj, kako dobro vem kako se počutiš :) sej ni potrebno še enkrat poudarjati to da sva si tako podobni po mišljenju, da je že kar mal freaky! :)
glede tega tipa...a je kaj takega bilo, se je zgodilo kaj takega, kar ti je dalo misliti, da ni zainteresiran zate? Ali je zdej to samo tvoje mišljenje? Pač si misliš, da itak je brez veze sanjat in upat?
glede tega, da je fajn da se spustimo na realna tla, da ne pričakuješ preveč, ker si potem razočaran, to veš da se strinjam s tabo...ampak veš tudi, da sva obe pač tak tip človeka ki rad sanja, ki rad razmišlja o tem kaj bi bilo, če bi se to in to zgodilo...smo pač sanjači :)
in jaz za prigovarjanje sami sebi, da ne smem sanjat, da ne smem preveč upat, porabim tooooo much energije in še to mi včasih ne uspe...tako da si sploh ne prigovarjam več in raje sanjam naprej :) Pač bo kar bo...če bom razočarana, pač bom...sej ne bom prvič, in do sedaj sem še vedno preživela, tako da ni hudič da ne bi tudi v prihodnosti! :)
Tako da kaj da ti rečem... :) še vedno lahko upaš in si misliš kako bi bilo lepo bit s tem fantom...če si med tem sanjarjenjem dobre volje in da imaš nasmešek na obrazu, potem to ni nič slabega...realno življenje je tako ali tako preveč kruto, tako da je prav super vsake toliko oditi v svoj svet kjer je vse lepo! Bodi vesela, me imamo vsaj to možnost, smo taki ljudje ki sanjarimo in gremo vsake toliko na lepše v svojih sanjah...nekateri niso sposobni sanjarjenja, so preveč z nogami na tleh...v bistvu se mi taki ljudje kar malce smilijo! :)
Hehe, zdej sem se totalno razpisala in zafilozofirala :))
Hehe Urška tvoji komentarji so zakon!!! Res hvala za vse lepe in spodbudne besede:)
Ne v bistvu ni naredil nič takega, da bi lahko verjela, da bi lahko kaj bilo med nama niti ni naredil ničesar, da bi lahko pomislila, da noče biti z mano. Obnaša se normalno, jaz pa pač fantaziram, ker ne morem iz svoje kože:)
Imaš prav, da če mi misel nanj izvabi nasmešek potem gotovo to ni nič slabega...to je nekaj lepega in vesela sem, da imam po dolgem času spet nekoga, da ramišljam o njem!
Bojim se razočaranja. Sem tak človek, da vedno vse počnem stoprocentno, da neko stvar, v katero se zapičim, hočem doseči in v to vložim vso svojo strast in energijo. Prehitro padem v stvari noter in sem preveč optimistična, sanjaška in tvegam vse. V večini stvari v življenju se je ta moja lastnost izkazala kot nekaj dobrega, pri fantih pa se ne obrestuje ravno najbolj ker sem bila do zdaj na koncu še vedno jaz tista, ki sem bila razočarana in sem priletela na trda tla.
Ni mi žal za nobeno stvar, ki sem jo naredila in za to, da srce nosim na dlani...ni mi žal, da tvegam in upam in se predajam toku, ampak vseeno sem pa vsakič znova na koncu jaz tista, ki trpim, ker se še nikoli ni izšlo tako kot bi si želela. Mislim, da je skrajni čas, da se to končno zgodi:)
Hehe evo Urška na tvoj dolgi komentar sedaj še moj dolgi komentar...ah o teh stvareh bi lahko razpravljali celo večnost, pa še ne bi prišli do konca ;)
Objavite komentar