Spet sem upala, verjela, sanjala, tvegala. Spet sem razočarana. Vedno znova! Zakaj se nikoli ne izide tako kot si želim? Žalostna sem! Ničesar ne obžalujem, ampak vseeno je težko še naprej ohraniti optimizem, se pobrati in iti novim zmagam naproti. Pravi naj uživam sama s sabo, naj se imam fajn tudi brez tega da imam nekoga ob sebi...jaz mu odgovarjam: Drugače kot uživati sama s sabo sploh ne znam, za svojo srečo ne potrebujem nekoga ob sebi saj sem že celo življenje praktično samska pa sem vseeno lahko rečem srečna! Stvar je v tem, da se imam sama čisto fajn ampak si pa počasi res že želim nekoga ob sebi s komer bom doživljala tudi drugačne stvari oz. skupaj z njim. Strah me je!
Ni komentarjev:
Objavite komentar