Že kar nekaj časa nazaj sem objavila anketo ALI STE LJUBOSUMNI? Polovica tistih, ki so odgovarjali, so se odločili za odgovor: Do določene mere je ljubosumje nekaj popolnoma normalnega. Četrtina pa se je odločila za odgovor: Odvisno koliko mi nekdo pomeni. Ostali ste odgovorili, da nikoli niste bili ljubosumni oz. da ste bolano ljubosumni. Sama se prištevam med tiste, ki pravijo, da je ljubosumje do določene mere normalno. Če govorimo o ljubosumju v zvezi, potem zagovarjam tezo, da če imaš nekoga zares rad oz. ti veliko pomeni, potem si ljubosumen na vsakršno njegovo oz. njeno interakcijo z nasprotnim spolom. S tem ne mislim, da je cela drama že samo če spregovori s kakšno drugo punco, bog ne daj, da jo malo preveč pogleda.Po mojem mnjenju oz. vsaj pri meni je tako, da me v takih trenutkih žre ljubosumje od znotraj(najraje bi tisto punco, sploh če dobro izgleda, odrinila stran in ji rekla: Spizdi, on je moj, ampak to seveda storim samo v svojih mislih, v resnici nimam jajc in se mi to zdi tudi popolnoma neumno!))...pač mi ni ravno vseeno, če moj fant pogleda za drugo oz. če se pogovarja s kakšno meni nepoznano punco...iz tega ne bi delala celega haloja, vendar tudi ne bi ostala ravnodušna. Priznati moram, da sem po naravi takšna, da pač potrebujem veliko pozornosti in če ne dobim zaslužene porcije, sem lahko zaradi tega tečna. Mogoče bi fanta malo bolj postrani pogledala ali se za trenutek delala užaljeno, ampak samo toliko, da bi videl, da mi ni ravno vseeno oz. da mi ni čisto prav, če me v družbi zanemarja. Obstajajo pa seveda še druge oblike ljubosumja kot samo v zvezi. Ljubosumen si lahko na svojega brata ali sestro, če ima kdaj kakšne privilegije pri starših, lahko si ljubosumen na prijatelja oz. prijateljico, če več pozornosti posveča drugim prijateljem in tebe zaradi tega zanemarja. Lahko si ljubosumen, ker nekdo nekaj ima, ti pa ne. Velikokrat se mi zgodi, da se mi zdi nepravično, da nekdo ima nekaj česar jaz nimam. Še bolj pa me žre, če to dobi z lahkoto, medtem ko se jaz trudim na vse pretege, pa mi na koncu spodleti. Ljubosumna sem tudi, če nekdo ima oz. dobi/doseže nekaj česar si sploh ne zasluži. Se mi zdi, da je to ena hujših oblik ljubosumja. Če gre v tem primeru za prijatelja, mu seveda privoščiš vse dobro, vendar po drugi strani pizdiš, da to pa res ni fer in zakaj se tebi nikoli nič ne posreči in da si ta oseba tega sploh ni želela, pa je vseeno dobila, ti si se pa skoraj na glavo postavil zato, pa vendar zaman. Ampak ljubosumje v sebi skriva tudi nekaj pozitivnega. Če smo ljubosumni na to kar nekdo ima oz. je dosegel, se sami še bolj potrudimo in v to vložimo vse moči, da tudi sami dosežemo oz. uspemo. Ljubosumje v zvezi, seveda v mejah normale in ne kot bolestna posesivnost, pomeni, da ti ni vseeno in da ti nekdo veliko pomeni ter tega nočeš izgubiti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar