2013 bo turkizno leto!

Če sem že za svoj rojstni dan rekla, da si želim, da bo moje 28. leto turkizno, si to želim tudi za leto 2013. Turkizna je najbolj sproščujoča, čista barva, ki diha in hkrati pusti dihati. Raziskave so pokazale, da v turkizni spalnici bolje počivamo, v turkizni kuhinji lažje jemo in v prav takšni dnevni sobi raje beremo. Turkizna je priljubljena tudi zato, ker zna pričarati duh morja in širine, tudi takrat, ko smo sredi mesta, o morju pa ne duha in sluha. Zato sem si za srečo kupila turkizno zapestnico moje drage Anne Dello Russo, zato sem si za poslovilno darilo v Zari kupila turkizne čevlje in zato, bo imelo moje novo stanovanje, kamor se bom selila v letu 2013, veliko turkizne barve. Ta barva me sprošča in spravlja v dobro voljo, zato si bom z njo obarvala novo leto. Srečno 2013!

What doesn't kill you, makes you stronger

Leto 2012 bom zaključila s postom o tem, da sem šele danes dojela, da je bilo leto, ko potegnem črto, dobro. 
Koliko ljudi lahko reče, da so v enem letu obiskali Sydney in New York, z jeepom prevozil avstralsko puščavo, šli na koncert Florence and the machine, spoznali skupino Il Divo in Snoop Doga, v živo gledali baseball tekmo moštva Yankees, plavali z mantami, shujšali za približno 7 kilogramov, izgubili eno službo, se čez mesec dni redno zaposlili, končal tudi to službo in par dni kasneje že spet dobili novo. 
Leto 2013 bo leto novih izzivov, za katere sem prepričana, da bodo zame pozitivna stimulacija, zaradi katere bom šla še višje, bom nase še bolj ponosna. Tako sem se odločila. Odločila sem se tudi, da bom naredila vse, kar je v moji moči, da spet postanem optimist in da začnem živeti za ta trenutek. Da odprto sprejmem spremembe, se jih ne ustrašim, in se z njimi spopadem z nasmehom na obrazu. Najslabše, kar se mi lahko zgodi, je, da mi pač spodleti. Ampak zato še ne bo konec sveta. Vsak konec je priložnost za nov začetek in obžalujemo samo tiste stvari, ki se jih nismo upali narediti. To so moji novoletni sklepi!
Tukaj sebi in vsem, ki kdaj pa kdaj zaidete na moj blog, podarjam mojo pesem leta: 

Note to myself #931

Za nazaj

No, in če sem bila v prejšnjem postu pri tem, za kaj vse imam biti hvaležna, bom tukaj in zdaj naredila seznam. Seznam vsega lepega, kar se mi je zgodilo v letu 2012.
1. Avstralija
2. Redna služba v Zari
3. New York
4. Koncert Florence and the Machine
5. Trije zmenki s popolnimi neznanci
6. Hud seks
7. Nov tattoo
8. Rodila se je Lara
9. Polona dobila službo pri Emiratih
10. Brat dobil službo v Amsterdamu
11. Nepozaben poletni dan (žur na Metelkovi + mačkast dan v stari Ljubljani)
12. Kave v Tozdu
13. Da sem spoznala Ilan
14. Da sem spoznala Il Divo
15. Delovno/uživaški Schengenfest
16. Da sem shujšala
17. Da sem spoznala Snoop Doga

Poleg vseh lepih stvari, ki so se mi zgodile, pa sem najbolj hvaležna za to, da sem bila jaz in moji bližnji v tem letu zdravi. Da nobenemu od nas ni nič posebno hudega in da ostajamo skupaj, povezani in si stojimo ob strani v dobrih in slabih trenutkih.

HVALA ZA VSE!

December je tak mesec, ko človek pogleda nazaj, nazaj na leto, ki je skoraj za njim. Sicer pravijo, da je bolje, kot nazaj, gledati v prihodnost ali še bolje, živeti za tukaj in zdaj, ampak jaz vseeno mislim, da s tem, ko pogledaš nazaj, brez obžalovanja, lahko vidiš, kaj vse si prestal, kaj vse si dal skozi, za kaj vse imaš razlog, da si hvaležen. Pred dnevi sem se odločila, da se bom od zdaj naprej vsak dan zahvalila za stvari, ki so se mi zgodile tisti dan. Ta zahvalni dnevnik pišem v svoji glavi, zvečer, ko se uležem v posteljo. Gre za to, da se moram zavestno prisiliti, da odprem oči in še bolj cenim vse to, kar imam, kar mi je dano. Hvaležna sem za seksi pomežik, sodelavca, ki stresa neumne šale, pesem na radiu, to, da imam žive se vse štiri stare starše, da imam avto, ki me varno pripelje od točke A do B itd.
Pogosto se sprašujem, zakaj nimam tega ali zakaj nimam onega, in pogosto pozabljam, kaj vse imam. Pogosto vidim samo negativne stvari in to me potegne v črno luknjo iz katere je težko spet priti ven. Zato se moram brcati v rit in biti hvaležna in srečna zaradi vsega, kar imam v tem trenutku. Imam veliko, imam vse kar potrebujem!

Včasih je treba stopiti korak nazaj

Getting older

5 minut manjka do izteka mojega dneva, mojega 28. rojstnega dneva. Dan je bil zelo lep! Bile so solze sreče in solze žalosti, ampak brez težav lahko rečem, da sem čutila, da sem ljubljena in to je tisto kar šteje. Da se enkrat na leto opomniš, da si z razlogom tukaj in da si pogrešljiv in da se ljudje spomnijo nate, te imajo radi. Vesela sem, da sem prejela voščila tako od svojih najbližjih, kot tistih, ki me še ne poznajo dobro in pa tistih, s katerimi nisem veliko v stiku. Presenečena sem ugotovila, kako radi me imajo moji sodelavci v Zari in kako k srcu mi je prirasla skoraj večina njih. Bil je popoln, neverjetno topel in sončen novembrski dan in čeprav sem ga večino preživela v službi, ni bil zato nič slabši. Letos spoznanje, da sem leto starejša, ni prav nič bolelo in bil je super dan! Bil je tak turkizen dan :)

Sončni žarki

Z jesenjo prihajajo temačni, megleni dnevi, ki hitro lahko pripeljejo v vremenu podobno depresivno stanje. Moja jesen je v znamenju odštevanja delovnih dni do izteka pogodbe v Zari, občasnih trenutkov žalosti, ko si želim, da bi imela nekoga ob sebi, da bi šel z mano na sprehod, na tortico, v hribe, v kino in pa občasnih žarkov upanja in svetlobe, trenutkov, ko pogrešam. Za žarke upanja poskrbijo mali nakupi malenkosti, ki polepšajo dan (knjige, koledar, rokovnik, magnetek s simpatičnim napisom, nova pižamca :), bližnji in neznanci, ki lahko že z malo pozornostjo, kakšno bedarijo ali pa samo nasmehom stvari obrnejo na bolje, ter seveda spontano flirtanje, ki požene kri po žilah. Zaradi teh malih srečic je vredno živeti, je vredno upati, je vredno vztrajati, je vredno verjeti, da življenje le ni tako sivo, kot se včasih zdi.

Note to myself #911

Misel dneva

I'm a fucking awsome bitch and I deserve a fucking awsome guy! No more, no less

Exception

Danes se po dolgem času spet gledala film He's just not that into you. Nanj me je spomnila kolegica in ker je očitno trenutek v mojem življenju spet pravi, sem ga morala spet gledat in črpat njegove modrosti. Kot pravi že naslov je cel point to, da, če si tipu všeč, bo naredil vse, da te dobi, če ne, mu pač ni dovolj do tebe. To pravilo mi je všeč, ker me postavi na realna tla, in to pogosto potrebujem! Drugo pomembno sporočilo je to, da kljub vsem pravilom, v ljubezni ni pravil, in seveda sem lahko tudi jaz ta izjema, ki ne potrjuje pravila, in dobim tipa, o katerem sanjam, za katerega mislim, da ga ne morem dobit, za katerega ne verjamem, da se bo kdaj spremenil...to sporočilo mi je všeč, ker je optimistično! :) No, in še zadnje pomembno sporočilo je to, da je happy ending včasih že to, da greš v življenju končno naprej, da preboliš, da zadihaš, da se daš spet na trg, da spet upaš in verjameš. In kljub mojemu naraščajočemu pesimizmu in obupavanju, potihem vseeno priznam, da nekje globoko znotraj še vedno gori majhna iskrica upanja, da ga pa vseeno najdem ali še bolje, da on najde mene ;)

Razodetje

Zdele sem prišla domov iz žura in šla vsa zmačkana pod tuš, kjer sem doživela razodetje. Zakaj nimam fanta? Zato, ker preprosto nisem ready. Nimam se dovolj rada, nisem dovolj zadovoljna, pomirjena sama s sabo, da bi lahko imela rada nekoga drugega, da bi mu lahko dala vse kar pričakujem v zameno, da ne bi od njega zahtevala več kot mi lahko da, samo zato, ker bi hotela, da zapolni praznino, da se bom zaradi njega bolje počutila v svoji koži. Nisem ready in dokler se ne bom imela sto odstotno rada in bila popolnoma zadovoljna v svoji koži, me ne bo mogel tudi nihče drug imeti rad. Torej moja naloga je, da se vzamem v roke in se začnem imeti brezpogojno rada in narediti vse, da bom v dani situaciji kar najbolj srečna in zadovoljna.

A imam jajca?

Držim se načela, da v življenju ničesar ne obžalujem, ker je bila vsaka stvar za nekaj dobra in me je na svoj način naredila takšno, kakršna sem, tja kjer sem oz. me vodi tja, kamor sem namenjena. To, da sem začela delati v Zari, je bil zame velik korak v neko smer, za katero sem mislila, da mi je namenjena...in mi je bila oz. mi je. Tvegala sem, poskusila sem nekaj novega. Kmalu pa sem ugotovila, da to ni zame. Verjetno je to, da ugotoviš, česa nočeš, že veliko. Ampak zdej imam drug problem. Zara mi pomeni finančno varnost, ampak hodim z muko v službo. Ves čas sem utrujena, naveličana, vsak dan me kaj novega razjezi, vse mi gre na živce. To ni prav in mislim, da se dolgo ne bom mogla več siliti. Sprašujem se, a imam jajca in pustim Zaro. To bo pomenilo, da bom končno lahko spet normalno zadihala, hkrati pa bo pomenilo, da bom klošar in bom verjetno nesrečna zaradi tega, ker si ne bom mogla nič privoščit. Ne vem, kaj naj naredim...naj vztrajam in pač potrpim, ali naj grem stran od tega kar me onesrečuje in upam, da čim prej najdem kaj drugega, kljub temu, da je trenutno situacija s službami res v kurcu? Ko sem v službi ves čas premišljujem o tem, kdaj in kako bom nehala tam delat in si prigovarjam zdrži še malo...ampak kako naj se odselim od doma, kako naj potujem, kako si naj kaj privoščim, če ne bom imela denarja in posledično službe...sej vem, da nobena služba ni sanjska, ampak ne vem, kako dolgo bom še lahko s tako muko hodila vsak dan v službo...

Strah

Danes me je po dolgem času nekaj pripeljalo do tega, da si spet pogledam film The Notebook. Ne vem zakaj, ampak ob tem filmu imam vedno mešane občutke. Zanimivo ob njem vedno pomislim na istega tipa v mojem življenju, hkrati pa se vedno spomnim, da ni bil tisto, kar sem si želela, da bi bil, in tisto, kar bi moral biti. Ljubezen mora priti spontano in mora biti polna veselja, sreče, lepih občutkov, smeha, pozornosti, nežnosti, seksa, igrivosti, iskrenosti, zaupanja...ljubezen ne sme biti dokazovanje, ne sme biti forsiranje, ne sme biti delo samo ene osebe, ne sme biti samo sekiranje, iskanje samopotrditve, iskanje pozornosti, skrbi, dvomov, upanja v to, da boš vse to, kar daješ, dobil nazaj. V bistvu sploh ne vem, kako je, ko te zadane prava ljubezen...in strah me je, da tega nikoli ne bom imela.

Back on track

No, trenutek šibkosti je minil, in zdej se spet brcam v rit. Trenutno si "mantram" to, da ne smem bit črnogleda in mojega prihajajočega "zmenka" že v štartu obsodit na propad. Zakaj avtomatsko pomislim, da tipu itak ne bom všeč? Halooo, zakaj pa mu ne bi bila?? S temi mislimi že v štartu stvar obsodim na propad in nad sebe kličem negativne stvari. Moram nehat in bit optimistična, ker optimizem in pozitivna energija privabljata točno to. Itak, da bo zmenek super in itak, da si bova noro všeč! :D Če pa ne, pa tudi ne bo konec sveta hehe

Trenutek šibkosti

Če sem v prejšnjem postu pisala hvalnice sama sebi, pa moram priznat, da me je spet obšel trenutek šibkosti... trenutek dvoma. No, naj začnem od začetka...virtualno sem "spoznala" tipa. Zdej se že 14 dni vsak dan dopisujeva, milijon mailov gor in dol...se "spoznavava". Poslala sva si slikce in sva si všeč. Skratka vse je super, zdi se mi fant na mestu, zabaven, pameten, odprt, dobr izgleda...no vsaj na fotkah :) Ker je bil zdej en teden na bolniški, je predlagal, da se na kavi dobiva, ko bo konec bolniške...to naj bi bilo enkrat drug teden. Moram priznat, da sem že res nestrpna in komaj čakam, da se dobiva, ker se mi iskreno zdi, da sem ga "na papirju"že dovolj spoznala in je čas, da ga še v živo, da začutim njegovo energijo, da vidim, če stvar ima potencial. Obstajajo trije scenariji...al si bova v živo noro všeč, al si sploh ne bova všeč...al pa bo nekdo drugemu bolj všeč. Ta tretji scenarij me skrbi. Ok če bom jaz njemu bolj všeč kot on meni, ni panike...bolj problem pa bo, če bo on meni ful všeč, jaz pa njemu ne. Strah me je, da ga bom v živo razočarala...A je neumno, da tko razmišljam? Ja sej vem, da v bistvu ne bo ful tragično, ker se niti ne poznava in se pač ne bova več vidla oz. prekinla stike...ni tko, da bi že kej imela, pa bi bila zato prizadeta...ampak vseeno upam, da se zgodi najboljši možni scenarij...da si bova noro všeč hihi

Turquoise, coral and gold!

Obožujem Anno Dello Russo in vse kar reče in obleče je zame sveto. Tokrat je na svojem blogu objavila 10 pravil nošenja modnih dodatkov. SVETI NASVETI!

Here my 10 TOP Rules:
1. ACCESSORIZE ME, Color me, Shock me!
2. Choose only OFF-scale, HUGE,
OVER-size, accessories.
3. Flashy jewels personalize your STYLE!
4. Amazing accessories ‘ll renew
your ASLEEP closet:
Your old, so beloved, little black dress
‘ll be reawakened by the impact of
a chunky GOLDEN necklace.
5. Don’t want to give up your old
consumed, shabby black coat?
At least shake it with a THIGH-HIGH
leather boots and a MASSIVE METAL clutch.
6. Bijoux are SEASONLESS!
Contrary during the heavy, rainy, graying,
boring winter, wear TURQUOISE
CORAL and GOLD,
and the sun ‘ll rise again.



7. The BLING-BLING of jewelry drive away
the ghosts and the bad thoughts.
8. Put bracelets in pairs:
the simmetry of the TWINS-CUFFS
emphasizes your Silhouette.
9. Wear the evening-jewels in daytime.
It’s UNEXPECTED!
10. And then, if you have to travel,
store all your accessories in a turquoise TROLLEY
decorated by gold baroque frames.Make SHINE the airport against the
anonymity of all those gray suitcases.

Best thing I never had!

Ne znam biti potrpežljiva...to je moja velika slabost. Zato sem velikokrat razočarana, če česa ne dobim takoj. Ampak včeraj je kar samo od sebe prišlo spoznanje, da moj čas šele prihaja in česarkoli še nisem dobila, dosegla...še bom! Vsa razočaranja na poti do cilja imajo smisel...njihov namen je, da bom na koncu cilj bolj cenila, v njem bolj uživala. Uh koliko tipov me je že razočaralo, ko so se izkazali za še enega samovšečneža, ki misli, da je predober za ta svet, da lahko dobi katerokoli bejbo, da jaz nisem dovolj dobra zanj...vsem tem tipom tukaj sporočam, da so pač oni na izgubi, jaz pa precej na boljšem, saj so šli mimo mene, še preden bi me lahko prizadeli. Sicer se bo to sedaj slišalo samovšečno, ampak ni tako mišljeno...mišljeno je kot potrditev, da vem, da sem punca, ki si zasluži veliko več...zato, ker tudi jaz marsikaj ponujam...v bistvu ni da ni hehe pametna, znam razmišljat s svojo glavo, samostojna, znam kuhat, vem, da bom dobra mama, rada počnem različne stvari in različne stvari me zanimajo, potujem, športam, imam smisel za humor, v postelji nisem dolgočasna, ne izgledam slabo, rada se uredim... in vsak, ki tega ne opazi, je pač na izgubi! Slej ko prej bo prišel nekdo, ki bo znal vse to cenit, ni hudič. Vsem ostalim egotom pa sporočam...YOU'RE THE BEST THING I NEVER HAD!

Glorious

Danes je eden tistih dni. Eden tistih dni, ko se zbudiš in si srečen. Srečen kar tako. In potem sem po radiu med zajtrkom zaslišala pesem Glorious Natalie Imbruglia in se zasačila, kako se smehljam. Vse je ok, I'm taking life step by step...zagotovo obstaja razlog za vse, kar se mi dogaja, in nek višji cilj. Čutim, da me čakajo velike, lepe stvari :)

NOW

V prejšnji objavi sem pisala o uresničevanju svojih sanj. Čez tri dni bo minil mesec dni, od kar delam v Zari. Moram priznati, da je popolnoma drugače, kot sem si predstavljala. Zelo je naporno! V bistvu gre za precej fizično delo, saj poleg svetovanja strankam delam še marsikaj drugega. Naporno je tudi zato, ker nikoli nimam dva dni skupaj (recimo vikenda) prosta. Naporne so tudi sodelavke, kar pa je pričakovano, glede na to, da smo večinoma same ženske in kjer so ženske na kupu, ni nič dobrega. Ampak, da ne bom tako črnogleda, par punc je čisto kul. Komaj čakam oddih v New Yorku, sedaj še veliko bolj kot prej :) Skratka moram priznati, da se sprašujem, koliko časa bom zdržala v Zari. Moj cilj je pol leta, toliko, kot imam pogodbo. Bomo videli. Ampak kljub vsemu, ničesar ne obžalujem. Če ne bi poskusila, ne bi nikoli vedela. Je pa res, da se v pol leta lahko veliko spremeni in kdo ve, kam me pot zanese :) Vsak dan znova moram najti novo motivacijo za naprej, da zdržim še en delovni dan, pa še enega, in še naslednjega...

Korak bližje...

Včeraj sem stopila korak naprej, korak bliže svojim sanjam. In kakšen je moj master plan? Dobit izkušnje, prihranit denar, it v Sydney, študirat modo, dobit službo na tem področju, srečno živeti ob morju do konca svojih dni...meni se zdi to super plan! Ok, da še pojasnim ozadje teh mojih korakov...včeraj sem izvedela, da sem dobila redno službo v Zari in to je moj prvi korak. Očitno se res vse zgodi ob svojem času in s svojim namenom, seveda, če si dovolj močno želiš in ti je to namenjeno, ampak včasih je to težko razumet, ker smo preveč neučakani :) I'm happy!

I have to remind myself every day!

The bucket list

 Pravijo, da se življenje ne ceni po številu vdihov, ampak po številu trenutkov, ki so ti vzeli dih. Danes sem se spomnila, kdaj mi je nazadnje vzelo dih. Trenutek, ko smo počasi začeli pristajati v Broomu, v Avstraliji. Prizor, ki sem ga videla pod sabo, mi je vzel dih. Kaj takega nisem še nikoli videla, to je bilo nekaj najlepšega, kar sem v življenju videla. Neskončna rdeča zemlja, bele sipine in najbolj turkizna voda, kar si jo lahko človek lahko zamisli. Spomnim, se pesmi, ki se mi je takrat predvajala na mojem ipodu. Takrat sem se zaljubila v Avstralijo. To je bil čarobni trenutek in tega ne bom nikoli pozabila... Danes sem se spet spomnila teh občutkov in sklenila, da to želim še enkrat v življenju doživeti, še enkrat preden se moj čas na zemlji izteče. Tako sem prišla na idejo, da bi sestavila svoj bucket list, svoj seznam stvari, ki jim želim doživeti, preden umrem.
 1. Z letalom poleteti iz Pertha v Broome

 2. Preživeti počitnice na Bora Bori

 3. Si kupiti vsaj en par Louboutin čevljev

 4. S fantom prepotovati Evropo

 5. Na hudi modni reviji sedeti v prvi vrsti

 6. S fantom objeta opazovati zvezde

 7. Snorklati na koralnem grebenu

 8. Imeti otroka

 9. Posvojiti psa

 10. Vzgajati orhidejo, ki bo preživela

 11. Živeti ob morju

 12. V živo videt Alhambro

 13. V živo videt, kako se krogla na silvestrovo spusti na Times Square

 14. Preživeti dopust na jadrnici

 15. Se naučit surfat

 16. Spiti lonček starbucks kave v Ljubljani

 Verjetno bom sčasoma temu seznamu še kaj dodala in kaj odvzela :)

Depresija

Moja favourite sodobna ikona stila Anna de lo Russo pravi, da je moda le zabava in sredstvo, da ne pade v depresijo. Ne bi se mogla bolj strinjati! Stvar je namreč v tem, da ko sem slabe volje, je šoping zdravilo. Večina ljudi tega ne razume, toda na slab dan je vse, kar potrebujem, en krog po trgovinah. Oblečen par oblekc, "stestiram" par čevljem, nadanem suknjič ali dva in takoj je bolje. Ta moj fantazijski svet me rešuje! Seveda pa to velja zgolj za začetno fazo slabe volje. Na res slab dan, v res depresivnem obdobju niti to ne pomaga. Takrat ni volje niti za lepe oblekce.

Take a little time

When it's black
Take a little time to hold yourself
Take a little time to feel around before it's gone
You won't let go but you still keep on falling down...

You've got the light to fight the shadows

You've got the words to change a nation
but you're biting your tongue
You've spent a life time stuck in silence
afraid you'll say something wrong
If no one ever hears it how we gonna learn your song?
You've got a heart as loud as lions
So why let your voice be tamed?
Baby we're a little different
there's no need to be ashamed
You've got the light to fight the shadows
so stop hiding it away...

Clown

From a distance my choice is simple
From a distance I can entertain
So you can see me I put makeup on my face
But there's no way you can feel it
From so far away

Melanholija

The Parting Glass

Of all the money that ere I had, I spent it in good company.
And of all the harm that ere I've done, alas was done to none but me.
And all I've done for want of wit, to memory now I cannot recall.
So fill me to the parting glass. Goodnight and joy be with you all.

The damage is done...

...and there is no way back

Exhale

In your soul there's answers to your prayers
If you're searching for a place you know
A familiar face, somewhere to go
You should look inside yourself
You're halfway there...

Tell your heart

“Tell your heart that the fear of suffering is worse than the suffering itself." (Pulo Coelho)

But they’re just afraid of something they can’t understand...

I'm the best bitch doing it

See, you told me I would lose but I won.
I might cop a million Jimmy Choo's just for fun.
Cause bitches couldn't take what's in me
Australia to Sydney Might run up in Disney...

I have a dream!

To je moj prvi post v letu 2012. Zadnjega sem napisala tik pred odhodom v Avstralijo, sedaj je Avstralija že za mano. No, čisto zares še ne. Če sem imela pred tem potovanjem verjetno najvišja pričakovanja do sedaj, lahko rečem, da je Avstralija vsa moja pričakovanja še presegla. To potovanje je bilo definitivno nepozabno, noro lepo, smeha in žužkov polno, divje, v duhu nabiranja neskončnih kilometrov z avtom in petja med vožnjo, vnovičnega utrjevanja trpežnosti in trenutkov, ki enostavno vzamejo dih. Definitivno eden najlepših mesecev v mojem življenju, definitivno mesec, ki ga ne bom nikoli pozabila. Za to sta zaslužna moja draga sopotnika, za to je zaslužna Avstralija. Avstralija je neverjetna dežela, dežela nasmejanih in prijaznih ljudi, dežela nepredstavljivih razsežnosti, dežela z najosupljivejšo naravo, božanskimi plažami, simpatičnimi mesti, dežela priložnosti, dežela, kjer se uresničujejo sanje. In če sem bila še pred novim letom brez ciljev, je sedaj cilj začrtan. I have a dream!