ponedeljek, 31. december 2012

What doesn't kill you, makes you stronger




Leto 2012 bom zaključila s postom o tem, da sem šele danes dojela, da je bilo leto, ko potegnem črto, dobro. 
Koliko ljudi lahko reče, da so v enem letu obiskali Sydney in New York, z jeepom prevozil avstralsko puščavo, šli na koncert Florence and the machine, spoznali skupino Il Divo in Snoop Doga, v živo gledali baseball tekmo moštva Yankees, plavali z mantami, shujšali za približno 7 kilogramov, izgubili eno službo, se čez mesec dni redno zaposlili, končal tudi to službo in par dni kasneje že spet dobili novo. 
Leto 2013 bo leto novih izzivov, za katere sem prepričana, da bodo zame pozitivna stimulacija, zaradi katere bom šla še višje, bom nase še bolj ponosna. Tako sem se odločila. Odločila sem se tudi, da bom naredila vse, kar je v moji moči, da spet postanem optimist in da začnem živeti za ta trenutek. Da odprto sprejmem spremembe, se jih ne ustrašim, in se z njimi spopadem z nasmehom na obrazu. Najslabše, kar se mi lahko zgodi, je, da mi pač spodleti. Ampak zato še ne bo konec sveta. Vsak konec je priložnost za nov začetek in obžalujemo samo tiste stvari, ki se jih nismo upali narediti. To so moji novoletni sklepi!
Tukaj sebi in vsem, ki kdaj pa kdaj zaidete na moj blog, podarjam mojo pesem leta: 

Ni komentarjev: