Če sem v prejšnjem postu pisala hvalnice sama sebi, pa moram priznat, da me je spet obšel trenutek šibkosti... trenutek dvoma. No, naj začnem od začetka...virtualno sem "spoznala" tipa. Zdej se že 14 dni vsak dan dopisujeva, milijon mailov gor in dol...se "spoznavava". Poslala sva si slikce in sva si všeč. Skratka vse je super, zdi se mi fant na mestu, zabaven, pameten, odprt, dobr izgleda...no vsaj na fotkah :) Ker je bil zdej en teden na bolniški, je predlagal, da se na kavi dobiva, ko bo konec bolniške...to naj bi bilo enkrat drug teden. Moram priznat, da sem že res nestrpna in komaj čakam, da se dobiva, ker se mi iskreno zdi, da sem ga "na papirju"že dovolj spoznala in je čas, da ga še v živo, da začutim njegovo energijo, da vidim, če stvar ima potencial. Obstajajo trije scenariji...al si bova v živo noro všeč, al si sploh ne bova všeč...al pa bo nekdo drugemu bolj všeč. Ta tretji scenarij me skrbi. Ok če bom jaz njemu bolj všeč kot on meni, ni panike...bolj problem pa bo, če bo on meni ful všeč, jaz pa njemu ne. Strah me je, da ga bom v živo razočarala...A je neumno, da tko razmišljam? Ja sej vem, da v bistvu ne bo ful tragično, ker se niti ne poznava in se pač ne bova več vidla oz. prekinla stike...ni tko, da bi že kej imela, pa bi bila zato prizadeta...ampak vseeno upam, da se zgodi najboljši možni scenarij...da si bova noro všeč hihi
Ni komentarjev:
Objavite komentar