Non, je ne regrette rien

Obožujem, obožujem, obožujem film La vie en Rose. Prvič sem ga gledala med poletom na Tajsko in od takrat je absolutno eden mojih najljubših filmov ever. Marion Cotillard je tako čudovito upodobila Edith Piaf, da se mi še zdaj naježi koža ko samo pomislim, kako izjemno je odigrala to vlogo. Danes ponoči je za to vlogo prejela tudi oskarja za glavno žensko vlogo in nihče si ga ni zaslužil bolj kot ona. Izjemno umetnico in žensko Edith Piaf je po mojem mnjenju upodobila s tako čutnostjo, strastjo in predanostjo, da bi bila Edith zagotovo zelo ponosna na njo.

Omenjene francoske igralke pred tem filmom nisem poznala, toda sedaj se mi je res vtisnila v srce. Še bolj pa se mi je prikupila s svojim ganljivim in iskrenim zahvalinim govorom na oskarjih. Da njene čudovite obleke Jeana Paula Gaultierja sploh ne omenjam.


V samem filmu pa me je poleg neizmerne ljudezni do petja, do nastopanja in razveseljevanja svoje zveste publike ter seveda tega, da je do konca ostala zvesta svojemu muhastemu karakterju, da se je do vseh obnašala enako, ne glede na njihov ugled ali družbeni položaj, močno ganila pesem Non, je ne regrette rien. Eno mojih ključnih življenjskih načel je namreč, da ničesar v življenju ne smeš obžalovati...NO REGRETS!!! Seveda kot vedno prilagam besedilo pesmi:

No there's nothing at all

No, I have no regrets

Not the bad or the good I've been done

I don't care - it's all one

No there's nothing at all

No, I have no regrets

It's all paid, all forgot, swept away

I move on day by day.

All my souvenirs serve

Just to kindle a flame

The delights and the hurts

I won't need them again

My old lovers, their lust

All their trembling is gone

Swept away like the dust

I return to square one

Mislim, da je s tem besedilom vse povedano in da bi težko našla besede, ki bi te občutke bolje opisale. Imam to srečo, da do nikogar v svojem dosedanjem življenju ne gojim nikakršnih zamer. V preteklosti in tudi v sedanjosti me je kar nekaj ljudi močno prizadelo ali kar je za moje pojme še huje, RAZOČARALO. Trdno namreč verjamem v karmo, v to, da če delaš dobro, dobiš vse dobro povrnjeno, verjamem, da so ljudje po svoji naravi dobri in da imajo dobre namene. Verjamem, da si vsak v življenju zasluži še eno možnost, da vsi delamo napake, da nikoli ne smeš reči nikoli in da resnično prijateljstvo premaga vse. Ljudje, ki so me v teh pogledih razočarali, so ljudje, nad katerimi sem OBUPALA. Ni mi žal, da sem nad njimi obupala, saj vem, da sem se dovolj dolgo trudila, a na žalost brez uspeha. Ni mi žal, da se moje pretekle ljubezenske zveze in simpatije niso izšle kot bi si želela, ni mi žal, da sem morala do željenih stvari vedno po daljši poti. Odpustila in še vedno odpuščam vsem tistim, ki so me in me še vedno ponižujejo. Ne obžalujem, da se jim NISEM postavila po robu in se branila oz. da tega ne počnem. Tega ne obžalujem zato, ker vem, da se vse zgodi s svojim namenom in da nič ne ostane nekaznovano. Ni mi žal, da sem delala usluge ljudem, ki si tega niso zaslužili in NI mi žal, da nisem bolj sebična. Takšna pač sem in važno je, da na koncu SAMA nimam slabe vesti in NIČESAR NE OBŽALUJEM.Vse kar se mi je zgodilo, me je naredilo takšno kot sem v tem trenutku in tega ne bi zamenjala za nič na svetu.