četrtek, 18. december 2014

Danes



Danes bi, če bi lahko, kar kričala, po bližini človeka. Danes se posebej živo podoživljam trenutke, ko mi je nekdo prišel res blizu. In vsak dotik na sebi čutim kot žgoč pečat, ki me opominja, kaj mi manjka. Ljudje smo narejeni za bližino, za objeme, božanje in poljube. Ob tem vedno znova odvržemo svoj oklep in se prepustimo nežnosti, ki jo tako zelo potrebujemo. Kar stopimo se, zapremo oči in si želimo, da bi trenutek trajal večno. Seveda, če nas objame pravi. Sploh ne morem opisati, kako zelo mi manjka ta občutek!!! Kar kričala bi, da bi me končno kdo slišal in našel.

Ni komentarjev: