Morje je priča...modro morje

Prvič letos sem bila na morju. Punce smo se odpravile na nekajurni izlet na slovensko obalo, ki je čist prehitro minil. Iz Portoroža smo se peš opravile v Piran na en koktajlček in se mal martinčkale na soncu... ful je blo toplo... skratka popoln dan. Noge smo tudi že mal pomočile v slano vodo in kaj kmalu ugotovile, da še ni ravno primerna za kopanje...ampak bo pa kmalu:)Morje mi res veliko pomeni in že samo da ga gledam in vdihavam vonj po soli si popolnoma napolnim baterije. Lahko bi ure in ure samo sedela ob obali in vdihavala morski zrak. Ta neskončna modrina in hkrati strahospoštovanje do nje sta naravnost nadnaravni. Sedaj ko premišljujem kaj vse mi pomeni morje, kar ne najdem pravih besed...toliko misli in asociacij se mi podi po glavi in v trebuhu čutim metuljčke.

Če zaprem oči, ga skoraj lahko zavoham in slišim valovanje.Na Tajskem sem bila čisto blažena, ko smo na severu otoka Kohphangan spale v kolibi na plaži in sem zaspala in se tudi zjutraj zbudila ob šumenju valov. Doma imam celo cd s posnetkom valovanja, ki si ga velikokrat zavrtim, ko se želim umiriti ali pa pred spanjem.V otroštvu sem vsako leto dva meseca preživela na morju v Strunjanu, kjer imamo prikolico. Ko sem začela hoditi v srednjo šolo, so se moje počitnice precej skrajšale in tudi v Strunjan sem nehala zahajati, ker sem začela hoditi na morje skupaj s prijateljicami, ponavadi kar v Lucijo:)če bi se temu sploh lahko reklo, da greš na morje v kamp v Lucijo...sej vsi vemo kako je bilo tam:)Zdej zadnja leta sem s prijatelji redno zahajala na Pag, vmes pa še na kakšno eksotično potovanje, kjer je bilo ležanje na rajskih plažah skoraj neizogibno in še kako zaželjeno!!Letos se mi glede dopusta nekje na obali bolj slabo piše saj je vmes še cel kup drugih planov in časovnih ter finančnih zalogajev, ki konkretnega dopusta na morju verjetno ne bodo dopuščali. Ne vem kako bom zdržala???Tako kot ne morem živeti brez prijateljev, Norda, tortic, šopinga in potovanj ne morem živeti brez morja!!!Najbolj na svetu si želim odpluti z barko za kakih 14 dni na morje, vmes se sicer vsidrati v kakšnem luštkanem zalivčku, ampak večino časa pa preživeti na odprtem morju, obkrožena samo z galebi, vonjem po soli, zvoki valovanja in ljudmi, ki jih imam najraje...na kljunu ladje želim vsako jutro pričakati sončni vzhod in zvečer zahod...to so moje sanje!!!