ponedeljek, 7. april 2008

Zakaj prizadanemo tiste, ki jih imamo najraje?


ZAKAJ ODGANJAMO TISTE, KI SO NAM NAJBOLJ BLIZU? ZAKAJ PRIZADANEMO TISTE, KI SI OD NAS TO NAJMANJ ZASLUŽIJO? ZAKAJ POČNEMO STVARI, KI JIH NIKOLI NE BI STORILI NAMERNO? Vedno pravim, da v življenju ne smeš ničesar obžalovati in da se vse zgodi s svojim namenom. Te dni sem začela v to dvomiti. Zase sem bila vedno prepričana, da želim ljudem samo dobro, da nikogar nočem sovražiti, da nikogar ne bi namerno prizadela, še najmanj pa svoji bližnjih. Vendar to vseeno počnem. ZAKAJ? Zakaj se obnašam tako kot se obnašam, zakaj počnem stvari, ki jih počnem? Od kje vse to moje početje izvira, kaj bi rada s takšnim obnašanjem dosegla? ALI SE TO KDAJ NEHA? ALI BOM KDAJ NEHALA ODGANJATI LJUDI, KI JIH IMAM RADA? ALI SE BOM KDAJ NEHALA SMEŠITI PRED DRUGIMI ALI BOM KDAJ NEHALA BITI PRASICA? ALI ME BO KDO SPREJEL TAKŠNO KOT V RESNICI SEM, NE TAKŠNO KAKRŠNO BI ME RAD IMEL, VIDEL? ALI SE BOM KDAJ NEHALA OBREMENJEVATI S TEM KAJ SI DRUGI MISLIJO O MENI? ALI BOM KDAJ NEHALA NA VSAK NAČIN NAREDITI VTIS NA LJUDI? ALI BOM KDAJ NEHALA ISKATI POZORNOST NA NAPAČEN NAČIN? ALI BOM KDAJ DOBILA POZORNOST NE DA BI MORALA ZANJO KARKOLI STORITI? Želim si stran... nekam kjer me nihče ne pozna, nekam kjer bom nepopisan list, kjer bom od začetka to kar sem...nekam kjer bom dovolj dobra, karšnakoli že sem, brez kompromisov!Nikoli nisem nikogar želela užaliti ali prizadeti, pa sem to vendar storila. ZAKAJ? Zakaj delam napake, ki bi si jih želela izbrisati? Ali niso napake zato da se iz njih kaj naučimo? Ali semse iz svojih napak res česa naučila? Če sem se, zakaj jih vedno znova ponavljam? Zakaj jih ne morem preprosto zbrisati, zakaj mi tisti ne odpusti tako kot sem jaz odpustila njemu in drugim? Zakaj jaz znam drugim odpuščati, oni pa meni ne? Ali počnem stvari, ki se mi jih ne da odpustiti? Ali so stvari, ki jih ja delam njim hujše kot jih oni delajo meni? Ali pa so morda tisti, ki jim vedno znova odpuščam navajeni mojega odpuščanja in si lahko privoščijo da vedno znova delajo napake, ki jih bom jaz vedno znova odpustila?? Mogoče pa sama sebe premalo spoštujem in me zato tudi oni ne spoštujejo?

If I could turn back time

I don't know why I did the things I did
I don't know why I said the things I said
Pride's like a knife, it can cut deep inside
Words are like weapons, they wound
sometimes
I didn't really mean to hurt you
I didn't wanna see you go
I know I made you cry
But baby
If I could turn back time
If I could find a way
I'd take back those words that have hurt you
And you'd stay
If I could reach the stars
I'd give them all to you
Then you'd love me, love me
Like you used to do
If I could turn back
My world was shattered, I was torn apart
Like somebody took a knife
And drove it deep in my heart
When you walked out that door
I swore that I didn't care
But I lost every thing darling then and there
Too strong to tell you I was sorry
Too proud to tell you I was wrong
I know that I was blind, and darling...

3 komentarji:

Shia JeZeBel pravi ...

Ne se sekirat, vsak ima svoje obrambne mehanizme, prepričana sem, da ti bodo ljudje, ki te imajo resnično radi, sprejeli tako kot si in ti odpustili morebitne napake. Vsi jih delamo in vsi kdaj koga prizadanemo, čeprov si tega ne želimo...kar se tiče želje, da bi pustila vtis na ljudeh, again, tisti ki so vredni tvoje družbe bodo videli in opazili tvoj jaz v vsej veličini sami od sebe, brez da bi jih potrebovala na to posebej opozoriti. Mislim, da si lahko brez skrbi to kar si. Ljudje bodo vedno govorili, opravljali, ampak večinoma to počnejo takrat, ko ti nekaj zavidajo oz. ko narediš nekaj, kar si sami ne upajo, a o tem nenehno razmišljajo. Dare ... Glej na to, da boš ti srečna v svoji koži, kaj na to pravijo drugi je čiiiiiiisto nepomembno ;-) Na koncu dneva namreč ostaneš sama s sabo in ni lepšega kot da zaspiš z občutkom, da lahko narediš vse kar čutiš in da si na pravi poti, ki te pelje natanko tja, kjer si si vedno želela biti.

stella pravi ...

Shia, sej v podzavesti to vse sama vem, ampak v praksi je pa potem malo težje. Vsake toliko časa me kakšna stvar tako vrže iz tira, da začnem dvomiti v vse v kar sem verjela do sedaj. Čeprav verjetno je tudi to dobro, zato da lahko še enkrat greš vase in se o določenih stvareh vprašaš, jih potrdiš ali ovržeš, in greš potem novim zmagam naproti.

Anonimni pravi ...

pričakovanja so tista k te jebejo, nč druzga ;)