...spet me je zadel pms. Ampak tokrat sem se odločila, da se mu bom upirala kolikor se le da...ne bom mu pustila da me spet čisto potolče. Včeraj je bil že na dobri poti...spet so namreč na plano udarile moji boy problems. Hm se mi zdi da drugače o tem že nekaj časa nisem pisala. Torej trenutna situacija je taka, da se dobivam z enim fantom (v prejšnjih postih sem o njem govorila kot o fantu s katerim hodim na nekonvencionalne zmenke...na razne izletke:) in bolj kot sva se družila več pozitivnih stvari sem na njem odkrivala in bolj mi je bila všeč njegova družba. Ta fant je res ful pozoren do mene, tak gentleman je, vedno mi prinese ferrero kroglico, prijazen je, skrbi ga zame...tak kot bi moral fant biti. Vse lepo in prav dokler ni v igro prejšnji vikend vstopil še nekdo. Aja pri tem prvem fantu (imenovala ga bom A) je pa tako, da je vse lepo in prav ampak za kaj več kot prijateljstvo se mi zdi da z moje strani nekaj manjka, neka iskrica, neka kemija, ne želim se z njim objemati ali poljubljati oz. o tem sploh ne razmišljam.
No ta drugi fant (B) je pa tako pravo nasprotje A-ja. A je bolj tak samotar, umirjen, premišljen medtem ko je B dobrovoljec, družaben, zabaven (ok sej A je tudi zabaven in ful smešen-to mi všeč na njem). B je tak mal bad boy v primerjavi z A-jem tak nezakompliciran (ampak je pa res da B-ja ne poznam dobro) največja razlika pa je da me k njemu nekaj vleče. Po tem ko smo se minulo soboto z B-jem družili me je čez dva dni kliknil na facebooku in pogovarjala sva se pozno v noč...o vsem. Drug dan me je povabil da sem se pri njem ustavila na pivu in eno pivo se je spet zavleklo v nedogled, v jutro. Imela sva se res super...veliko sva se smejala, debatirala o vsem mogočem, uživala sva v družbi drug drugega in res je bilo vse tako spontano in naravno kot da se poznava že sto let. Tko tudi najina bližina je bla čisto spontana...ko sva ležala na kavču in skupaj gledala slike na računalniku, ko sva si zrla v oči in si pripovedovala stvari. Tko tak dober občutek je bil. To pri A-ju pogrešam!
Ok ampak vsa stvar je pa sedaj v tem, da je B tak totalen flegmatik, da počne stvari spontano in tako kot se mu za zdi kar pomeni, da naj ne pričakujem njegovega klica ali pa kakršne koli druge pozornosti. Tudi ne vem kaj si misli o meni, če sm mu všeč, ali samo kot prijateljica. Ampak ne morm ga spravit iz glave in se mi zdi to ne fer do A-ja. Ampak noče pa tudi zapraviti kar imava z A-jem. Vem kaj bi rada, ampak kaj ko ne dobiš vedno tistega kar hočeš...ali to potem pomeni, da je bolje za se zadovoljiš vsaj z nečim, ker je boljše kot nič???
Ni komentarjev:
Objavite komentar