Prva naloga

Minuli petek sem bila na razgovoru, da bi pisala za Modno Jano in dobila že svojo prvo nalogo, ki bo nekakšen preizkus. Tako bom videla ali je meni to delo sploh všeč in seveda če bo z njim zadovoljna urednica. Če bom svojo nalogo dobro opravila, bo morda članek že obljavljen v naslednji številki. Zaenkrat sem polna zagona in komaj čakam, da se lotim svoje naloge. Upam samo, da ne bom pri tem naletela na kakšne nepričakovane ovire oz. če že, da jih bom znala premagati in da bom napisala oz. naredila kredibilen in zanimiv prispevek. Predvsem pa je pomembno, da bom sama zadovoljna s prispevkom, saj bom le tako vedela, da sem dala vse od sebe! Resnično upam, da mi bo uspelo, saj si tega neizmerno želim in v to tudi verjamem in bom v stvar vložila vso svojo strast in navdušenje!!

Plans, plans, plans...

Zadnje čase imam cel kup načrtov za svojo bližnjo prihodnjost...Čim prej, še pred koncem letošnjega leta želim diplomirati. Ker, mi je oči obljubil kot nagrado za diplomo avionsko karto kamorkoli, sem se odločila, da bom šla v New York, saj o tem že zelo dolgo sanjam. Tam imam tudi sorodnico, ki jo bi rada obiskala, mesto je menda itak čist noro, šoping je super...torej idealna destinacija:)

Moj naslednji načrt je obiskati Zagreb, saj sem bila nazadnje tam ko sem bila stara 5 let in bi ga rada ponovno videla. To bomo s puncami naredile en tak enodnevni izlet. S prijateljico Špelo, ki je z mano potovala po Indoneziji, se morava tudi v bližnji prihodnjosti dobiti z nizozemskim parom in Špancem, ki sva jih spoznali na poti. Verjetno se bomo dobili kar v Madridu in tega se še posebej veselim!!

No potem pa je v planu še London...London bo verjetno na vrsto prišel drugo leto spomladi oz. če ne prej za 1. maj. Vedno sem govorila, da ko bom šla v London hočem imeti dovolj denarja s sabo, da si bom privoščila konkretni šoping...hočem obdelati vse second-hand oz. vintage trgovine, bolšjake, male butike in velike nakupovalne centre!!

Načrtov za naslednje tisto pravo, veliko potovanje si pa še ne upam delati, čeprav v glavi pa že roji milijon idej in sanjskih destinacij...

Almost there...

Na Urškinem blogu (blog, ki ga redno spremljam:) sem zasledila, da na Facebooku obstaja aplikacija fortune cookies in ker v taka mala naključna sporočila vesolja ali pa če hočete usode verjamem, sem stvar takoj poskusila tudi sama. V mojem piškotku usode je pisalo...Almost there. Takrat sem se zavedla, da sem svojim sanjam tako blizu pa vendar daleč. Če želim določene stvari v življenju doseči, moram za to tudi nekaj narediti in ne samo sedeti križem rok in čakati, da mi kaj pade v naročje.

Moja življenjska želja je, da bi bilo moje poklicno delovanje povezano z mojim hobijem in največjo ljubeznijo (seveda poleg mojega kužata in potovanj), modo. Želim si pisati za dobro revijo o modi, življenjskem stilu, oblikovanju, vsem lepem... Včeraj sem naredila korak bližje tem sanjam in poslala dve prošnji in že takoj dobila prvi odgovor. Odgovor je bil v pozitivnem duhu češ da z veseljem sprejmejo še kakšnega novega navdušenega in zagnanega sodelavca in da bodo (ta mail sem namreč najprej poslala glavni urednici) moj mail poslali naprej modni urednici. Iz druge revije še nisem dobila odgovora, vendar srčno upam, da mi bo vsaj pri eni izmed njih uspelo...če pa ne, imam še vedno eno na rezervi, kjer bi tudi želela delati in še nisem poslala prošnje:) No sej bom updejtala kako se bo stvar razpletla...upam pa na najboljše!!!

I'm back

Pred nekaj dnevi sem se vrnila iz svojega popotovanja po Indoneziji. Bilo je noro, čudovito, neverjetno, nepozabno in je vsekakor preseglo vsa moja pričakovanja. Domačini so najbolj prijazni ljudje kar sem jih do sedaj srečala, hrana je odlična, čeprav ne ravno raznolika, saj se stvari kmalu začnejo ponavljati, plažice so rajske, pajki so gromozanski, čas je tam brez pomena, saj nič ne poteka po predvidenem urniku in nikomur se nikamor ne mudi, kopalnice in wc-ji so doživetje zase!Indonezija me je navdušila, očarala in zasvojila...vsekakor se bom še vrnila, saj je še toliko stvari, ki jih želim tam videti, doživeti, odkriti:)

Kot ponavadi sem zdej ko sem spet doma vsa depresivna.Vse se mi zdi brez pomena, vse se mi zdi neumno, vse mi gre na živce, hočem nazaj...nazaj v svet, kjer ni skrbi, kjer sem kakršna hočem biti, počnem samo stvari, ki jih hočem početi in svet ker sem 100% srečna.Doma sem že padla nazaj na realna tla...diploma, služba, študentski status, ki mi bo potekel, finančna kriza...vse to sovražim.Pa saj sem vesela, da sem spet videla prijatelje, družino in svojega kuža, ampak zdaj bi se brez težav vrnila nazaj:)

Mori me tudi to, da moram zdej počasi ugotoviti kaj v življenju hočem početi, najti službo, počasi odrasti...tega pa še nočem!!!

Vrnitev nazaj v realnost je kruta in težka...upam, da se čim prej asimiliram in začnem normalno živeti naprej...pa seveda začnem načrtovati naslednje potovanje;)