What goes down, must come up

Stvari so šle na bolje in moje down faze ni več.Ne morem sicer rečt, da sem trenutno high, ampak vsekakor na dobri poti do tja. Ne boste verjeli, ampak stvari na mojem ljubezenskem področju se premikajo...jupi.Čisto po naključju sem navezala stik z nekom, ki ga poznam že dalj časa, ampak ga nikoli prej nisem zares spoznala.Popolnoma sva si različna, vendar je nekaj kar naju povezuje...o vsem se lahko pogovarjava in najinih pogovorev se kar ne moreva naveličati.Hodva na izletke in se pogovarjava, vsake toliko časa pa si izmenjava kakšen pomenljiv pogled, ki me zvije v treebuhu in naježi kožo. Stvari se lotevam oz. se lotevava počasi.Zdi se, kot da je vse kot mora biti, vse na svojem mestu...pa vendar priznam, da se mi dvomi vseeno porajajo.Že celo večnost si želim in sem v pričakovanju kdaj bom imela končno fanta, končno zvezo...sedaj ko dejansko obstaja možnost, da bi najinemu simpatiziranju lahko nekoč to sledilo...me je strah.Kar naenkrat ne vem ali sem pripravljena na to, da imam fanta, ali si ga sploh želim, ali sem se pripravljena odpovedati prednostim samskega življenja, ali sem se pripravljena odpovedati mojemu stilu samskega življenja? Ali to, da sploh razmišljam o takšnih stvareh pomeni, da pa mogoče nisva za skupaj? Takšne misli hočem pregnati iz glave in uživati v trenutku oz. trenutkih, ki so mi dani...brez obveznosti, brez skrbi, samo prepustiti se in uživati.