Ali obstaja popolna iskrenost? Mislim da ne! Mislim, da nihče ni nikoli popolnoma iskren do sebe, do prijateljev, do partnerja, do staršev, do delodajalcev. To pa ne pomeni, da lažeš, ampak pomeni, da kdaj kaj zadržiš zase, potlačiš. Včasih ga kaj polomiš, ali pa te kaj zmoti, ampak tega nikomur ne poveš...to potisneš v sebe in greš dalje. Sebe sicer imam za iskrenega človeka, priznam pa da nisem vedno popolnoma iskrena in da ko presodim, da je bolje da česa pač ne povem direkto, tega ne storim. Načeloma vedno povem, če mi kaj ni ali je všeč, če me kaj moti, kaj si o čem mislim, povem če se s čem strinjam oz. ne strinjam...kljub vsemu pa se mi včasih zdi bolje, da sem tiho. Tiho sem takrat ko se mi zdi, da ni vredno da se izpostavljam in povem svoje mnenje ali pa ko se mi zdi, da ni primeren trenutek za mojo iskrenost, ki morda ne bi bila razumljena v pravem smislu. Vedno sem sledila temu,da drugim stori tisto kar bi si želel, da drugi storijo tebi oz. obratno... jim ne stori česar si ne želiš, da storijo tebi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar