Danes me je nekdo vprašal, kaj si želim v svojem življenju. Česa si želim? Odgovorila sem, da si samo končno želim mir, umirjeno življenje. Utrujena sem! Utrujena, ne samo fizično, ampak psihično. Dovolj imam vseh teh služb, kjer ni nobene garancije, nobene varnosti. Želim si stabilnosti! Želim si, da bi si nehala želeti stvari, ki so mi nedosegljive. Samo želim si umirjeno, stabilno življenje. Službo, za katero se ne bom vsak dan spraševala, ali je to moj zadnji, plačo, ob kateri me ne bo skrbelo, ali se bom lahko še naprej sama preživljala in si bom lahko privoščila potovanja. Želim si, da si ne bi želela, da ne bi tako hrepenela po tem, da bi imela nekoga. Ker sem tega naveličana, utrujena od vsega tega upanja. Če bi se predala, vrgla puško v koruzo, še bolj, kot pa sem jo že, bi bilo lažje. To si želim. Da bi bilo vse skupaj končno lažje! Da bi našla notranji mir. Da bi se končno spočila.
Ni komentarjev:
Objavite komentar