Dans se moram motivirat, ker sem že cel dan čisto povožena...vsako leto bolj sovražim svoj rojstni dan...pa ne zato, ker se staram, ampak zato, ker si vedno želim, da bi bil to moj dan, da bi bil ta dan nekaj posebnega, ampak nikoli ni...rojstni dan običajno preživim bedno in tudi letos bo tako...in zato mi je hudo :( Zakaj vedno toliko pričakujem od stvari, zakaj si vedno tako želim, zakaj vedno upam...na koncu sem ravno zaradi tega še bolj razočarana. Manj kot bom pričakovala, manj bom razočarana.
Sometimes you just need to let go
Don't keep it all inside
Sometimes you just have to let the whole world know
That you are going to be alright
So come on and give it up give it up
Get into your rhythm
No need for you to be stressed
So come on and give it up give it up
And get into your system
And find your happiness
Live your life, be free, you know you can have it all.
Live your life, be free, you know you can have it all
Got to be free ...
gotta be fee
Pismo sej vem, da se ne smem sama sebi smilit in da mi kao ni nič hudega...sej to je res, ampak, kljub temu, da vse "pomembne" stvari v življenju klapajo (družina, zdravje, služba, prijatelji), pa lahko rečem, da trenutno v tem življenjskem obdobju nism srečna. Nič me ne osrečuje...ampak bog ne daj, da bi sedaj s tem nad sebe klicala resno nesrečo...samo tako pravim, da nimam nobene prave motivacije, nobenega pravega cilja, nobenega posebnega veselja do stvari..naj že mine to bedno obdobje!
Ni komentarjev:
Objavite komentar