sobota, 24. april 2010

Vdam se!


Vdam se, ne bom več upala! Ne bom več upala, da me čaka nekaj lepega, posebnega...nimam več energije. Vdajam se v usodo! Ne bom več upala, da bom imela nekoč službo v kateri bom uživala, ne bom več upala, da bom našla ljubezen, ne bom več upala, da bom obiskala vse svoje sanjske destinacije, ne bom več upala, da bom nekoč lahko nakupovala pri Diorju in Louboutinu, ne bom več upala, da se bo vse uredilo kot se mora, ne bom več upala...Ne bom! Ne morem več! Vseeno mi je za vse! Moje življenje pač ne bo kot iz romantične komedije...bo samo povprečno življenje. Ne bom več sanjala, ker se sanje nikoli ne uresničijo!

2 komentarja:

Urška pravi ...

Saj veš da tega ne misliš resno, kajne? :)
to so besede ki jih vsi izgovorimo ko smo na dnu, ko nimamo več upanja, ko nam gre vse narobe...to so besede ki jih izgovorimo v efektu, v jezi, v razočaranju...ampak si v resnici še sami ne verjamemo!
Jaz ti ne verjamem ne misliš resno...ni šans :)
Tudi če si sedaj 100% prepričana v svoje besede, bo prišel dan, zelo kmalu, mogoče že jutri, ko boš spet začela verjeti v dobre stvari, ko boš spet začela upat, ko se boš videla kako nakupuješ pri Diorju, ko se boš videla kako opravljaš svojo sanjsko službo...

in saj veš, vse se prične v mislih...THE POWER OF MIND! :) potem je treba samo še tako močno verjet, ne sme se dvomit in misli se realizirajo oziroma materializirajo...
WHEN YOU VISUALIZE, THEN YOU MATERIALIZE! :)

Jaz verjamem vate!

stella pravi ...

Urška, hvala za vzpodbudne besede! Ampak lažje je, če gremo skozi življenje brez pričakovanj, z nogami trdno na tleh in ne glavo nekje v oblakih, ker smo samo vedno znova razočarani. Če ničesar ne pričakujemo, tudi ne moremo biti razočarani. Res imam dovolj tega svojega sanjarjenja o nekem sanjskem življenju, ker tega preprosto ni. Vse moje pozitivne misli me niso nikamor pripeljale, želje v katere sem močno verjela, niso bile uresničene...