Zadnje čase ima prijateljica težave sama s sabo...še vedno ni prebolela fanta s katerim sta končala že pred približno pol leta, strah jo je, da nikogar več ne bo nikomur pustila blizu, da nikoli ne bo našla prave ljubezni in vse to jo grozno mori.
Ko razmišljam o njeni situaciji, o njenem pogledu na stvari zraven odkrivam tudi stvari o sebi. Kot ste videli v prejšnjem postu sem med drugim ugotovila, da mi nič ne manjka, ugotovila pa sem tudi približno kakšnega partnerja si želim.
Popolnega človeka ni, ampak popolnosti si niti ne želim!
1. Prva stvar, ki mi je pri fantu zelo pomembna je, da sem lahko z njim takšna kot sem, da sem popolnoma sproščena, da se lahko z njim karkoli pogovarjam in karkoli počnem-na prvem mestu mora biti torej moj prijatelj, ki me jemlje tako kot sem!
2. Na drugem mestu pomembnosti pa je zagotovo smisel za humor-fant me mora zabavati, me nasmejati!
3. Tretja stvar pa je, da je inteligenten, da je razgledan. Ni mi pomembna izobrazba, pomembno pa je, da se zanima za različne stvari, da veliko ve, da se lahko od njega tudi kaj naučim!
4. Pomembno je tudi, da je sam svoj človek, da ima svojo družbo, svoje hobije...da počne tudi stvari, ki niso vezane samo na njegovo punco in da to dopušča tudi njej!
Kar pa se videza tiče, je glavno to, da ima nekaj na sebi kar me pritegne. Nekaj kar ga dela magičnega...globoke oči, kriv nos, zanimive ustnice, nagajiv nasmešek...pač nekaj! Moji dosedanji fantje oz. simpatije so si bili po videzu popolnoma različni, edina stvar, ki so jo imeli skupno je, da nihče od njih ni bil nizke rasti in nihče od njih ni bil pretirano suh...sem namreč prepričanja, da mora biti moški velik in močan hehe. Kljub temu da večina pravi, da videz ni pomemben, jaz pravim da je...pri tem pa nimam v mislih lepote, ampak to, da te nekdo privlači-s čimerkoli oz. na kakršenkoli način!
