Danes sem preprosto žalostna...žalostna, ker je izrabil moje zaupanje, ker je izkoristil vse kar sem mu dala. Ali se moram naslednjič v ljubezen spustiti samo z glavo, z razumom...moram že vnaprej dvomiti o vsem, biti pozorna na določene znake, se ne prepustiti in ne slepo zaupati...skratka samo z razumom in čim manj naivno, s srcem??? Mislim, da tega nisem sposobna...na ljubezen ne znam in ne morem gledati hladno, preračunljivo in racionalno...to nisem jaz. Jaz tvegam, se dam, se prepustim, čeprav globoko v sebi vem, da bo nekdo to izkoristil...slej ko prej temu mojemu slepemu zaupanju in popolnemu predajanju in razdajanju sledi trd padec na realna oz. leden nož v hrbet...toda danes ko pogledam nazaj, ničesar ne obžalujem!!!Nekateri moje dajanje sprejmejo in mi vračajo, drugi pa ga samo izkoristijo in me zavržejo...saj vem, takšno je življenje...toda vseeno upam, da končno, ne samo med prijatelji, ampak tudi med fanti najdem tašnega, ki me bo cenil in vse kar počnem!!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar