Že dolgo časa nisem nič zapisala na teh straneh...zato, ker nisem imela ničesar pametnega za povedati. Še danes, nekaj ur nazaj sem mislila, da ni nič takega o čemer bi lahko pisala. V trenutku pa se je vse spremenilo. Srečna sem, trenutno mi prav nič ne manjka...vse je kot mora biti! Pa vendar se vedno pojavi nekaj, da ta notranji mir, ki ga tako težko dosežemo, poruši. Ne vem zakaj si dopuščam, da me nepomembne stvari, malenkosti v hipu spravijo iz tira. Zakaj ta popolna sreča ne more v miru trajati še nekaj časa...vsaj še malo. Ampak NE, seveda sem spet našla nekaj, da me žre. Zakaj dopuščam, da me malenkosti razjedajo?? Morda zato, ker velikih težav trenutno pač nimam...hvala bogu...in ker nikoli vse ne sme biti popolno napihnem male, nepomembne malenkosti. Bašem se s Snickersom, vrtim si vso mogoče glasbo, brskam po internetu, igram računalniške igrice...vse to samo zato, da bi potlačila, pozabila to misel, ki me je začela razjedati...ampak nič ne pomaga. Žre me!!Zakaj stvari niso nikoli preproste?? Ali pa res drži, da so tiste najboljše stvari v življenju preproste...in stvar, ki me razjeda preprosto ni dobra zame...jo moram pozabiti??Najraje bi kričala, si pulila lase, si iztrgala te misli iz glave, izprala možgane, razkužila želodec...naj gre to mimo mene!!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar