Note to myself #911

Misel dneva

I'm a fucking awsome bitch and I deserve a fucking awsome guy! No more, no less

Exception

Danes se po dolgem času spet gledala film He's just not that into you. Nanj me je spomnila kolegica in ker je očitno trenutek v mojem življenju spet pravi, sem ga morala spet gledat in črpat njegove modrosti. Kot pravi že naslov je cel point to, da, če si tipu všeč, bo naredil vse, da te dobi, če ne, mu pač ni dovolj do tebe. To pravilo mi je všeč, ker me postavi na realna tla, in to pogosto potrebujem! Drugo pomembno sporočilo je to, da kljub vsem pravilom, v ljubezni ni pravil, in seveda sem lahko tudi jaz ta izjema, ki ne potrjuje pravila, in dobim tipa, o katerem sanjam, za katerega mislim, da ga ne morem dobit, za katerega ne verjamem, da se bo kdaj spremenil...to sporočilo mi je všeč, ker je optimistično! :) No, in še zadnje pomembno sporočilo je to, da je happy ending včasih že to, da greš v življenju končno naprej, da preboliš, da zadihaš, da se daš spet na trg, da spet upaš in verjameš. In kljub mojemu naraščajočemu pesimizmu in obupavanju, potihem vseeno priznam, da nekje globoko znotraj še vedno gori majhna iskrica upanja, da ga pa vseeno najdem ali še bolje, da on najde mene ;)

Razodetje

Zdele sem prišla domov iz žura in šla vsa zmačkana pod tuš, kjer sem doživela razodetje. Zakaj nimam fanta? Zato, ker preprosto nisem ready. Nimam se dovolj rada, nisem dovolj zadovoljna, pomirjena sama s sabo, da bi lahko imela rada nekoga drugega, da bi mu lahko dala vse kar pričakujem v zameno, da ne bi od njega zahtevala več kot mi lahko da, samo zato, ker bi hotela, da zapolni praznino, da se bom zaradi njega bolje počutila v svoji koži. Nisem ready in dokler se ne bom imela sto odstotno rada in bila popolnoma zadovoljna v svoji koži, me ne bo mogel tudi nihče drug imeti rad. Torej moja naloga je, da se vzamem v roke in se začnem imeti brezpogojno rada in narediti vse, da bom v dani situaciji kar najbolj srečna in zadovoljna.

A imam jajca?

Držim se načela, da v življenju ničesar ne obžalujem, ker je bila vsaka stvar za nekaj dobra in me je na svoj način naredila takšno, kakršna sem, tja kjer sem oz. me vodi tja, kamor sem namenjena. To, da sem začela delati v Zari, je bil zame velik korak v neko smer, za katero sem mislila, da mi je namenjena...in mi je bila oz. mi je. Tvegala sem, poskusila sem nekaj novega. Kmalu pa sem ugotovila, da to ni zame. Verjetno je to, da ugotoviš, česa nočeš, že veliko. Ampak zdej imam drug problem. Zara mi pomeni finančno varnost, ampak hodim z muko v službo. Ves čas sem utrujena, naveličana, vsak dan me kaj novega razjezi, vse mi gre na živce. To ni prav in mislim, da se dolgo ne bom mogla več siliti. Sprašujem se, a imam jajca in pustim Zaro. To bo pomenilo, da bom končno lahko spet normalno zadihala, hkrati pa bo pomenilo, da bom klošar in bom verjetno nesrečna zaradi tega, ker si ne bom mogla nič privoščit. Ne vem, kaj naj naredim...naj vztrajam in pač potrpim, ali naj grem stran od tega kar me onesrečuje in upam, da čim prej najdem kaj drugega, kljub temu, da je trenutno situacija s službami res v kurcu? Ko sem v službi ves čas premišljujem o tem, kdaj in kako bom nehala tam delat in si prigovarjam zdrži še malo...ampak kako naj se odselim od doma, kako naj potujem, kako si naj kaj privoščim, če ne bom imela denarja in posledično službe...sej vem, da nobena služba ni sanjska, ampak ne vem, kako dolgo bom še lahko s tako muko hodila vsak dan v službo...

Strah

Danes me je po dolgem času nekaj pripeljalo do tega, da si spet pogledam film The Notebook. Ne vem zakaj, ampak ob tem filmu imam vedno mešane občutke. Zanimivo ob njem vedno pomislim na istega tipa v mojem življenju, hkrati pa se vedno spomnim, da ni bil tisto, kar sem si želela, da bi bil, in tisto, kar bi moral biti. Ljubezen mora priti spontano in mora biti polna veselja, sreče, lepih občutkov, smeha, pozornosti, nežnosti, seksa, igrivosti, iskrenosti, zaupanja...ljubezen ne sme biti dokazovanje, ne sme biti forsiranje, ne sme biti delo samo ene osebe, ne sme biti samo sekiranje, iskanje samopotrditve, iskanje pozornosti, skrbi, dvomov, upanja v to, da boš vse to, kar daješ, dobil nazaj. V bistvu sploh ne vem, kako je, ko te zadane prava ljubezen...in strah me je, da tega nikoli ne bom imela.

Back on track

No, trenutek šibkosti je minil, in zdej se spet brcam v rit. Trenutno si "mantram" to, da ne smem bit črnogleda in mojega prihajajočega "zmenka" že v štartu obsodit na propad. Zakaj avtomatsko pomislim, da tipu itak ne bom všeč? Halooo, zakaj pa mu ne bi bila?? S temi mislimi že v štartu stvar obsodim na propad in nad sebe kličem negativne stvari. Moram nehat in bit optimistična, ker optimizem in pozitivna energija privabljata točno to. Itak, da bo zmenek super in itak, da si bova noro všeč! :D Če pa ne, pa tudi ne bo konec sveta hehe