Getting older

5 minut manjka do izteka mojega dneva, mojega 28. rojstnega dneva. Dan je bil zelo lep! Bile so solze sreče in solze žalosti, ampak brez težav lahko rečem, da sem čutila, da sem ljubljena in to je tisto kar šteje. Da se enkrat na leto opomniš, da si z razlogom tukaj in da si pogrešljiv in da se ljudje spomnijo nate, te imajo radi. Vesela sem, da sem prejela voščila tako od svojih najbližjih, kot tistih, ki me še ne poznajo dobro in pa tistih, s katerimi nisem veliko v stiku. Presenečena sem ugotovila, kako radi me imajo moji sodelavci v Zari in kako k srcu mi je prirasla skoraj večina njih. Bil je popoln, neverjetno topel in sončen novembrski dan in čeprav sem ga večino preživela v službi, ni bil zato nič slabši. Letos spoznanje, da sem leto starejša, ni prav nič bolelo in bil je super dan! Bil je tak turkizen dan :)

Sončni žarki

Z jesenjo prihajajo temačni, megleni dnevi, ki hitro lahko pripeljejo v vremenu podobno depresivno stanje. Moja jesen je v znamenju odštevanja delovnih dni do izteka pogodbe v Zari, občasnih trenutkov žalosti, ko si želim, da bi imela nekoga ob sebi, da bi šel z mano na sprehod, na tortico, v hribe, v kino in pa občasnih žarkov upanja in svetlobe, trenutkov, ko pogrešam. Za žarke upanja poskrbijo mali nakupi malenkosti, ki polepšajo dan (knjige, koledar, rokovnik, magnetek s simpatičnim napisom, nova pižamca :), bližnji in neznanci, ki lahko že z malo pozornostjo, kakšno bedarijo ali pa samo nasmehom stvari obrnejo na bolje, ter seveda spontano flirtanje, ki požene kri po žilah. Zaradi teh malih srečic je vredno živeti, je vredno upati, je vredno vztrajati, je vredno verjeti, da življenje le ni tako sivo, kot se včasih zdi.