Zgodba mojega življenja?

Azurno nebo cekamo zoru
pet- sest mladih golubica
nasmijesena su im lica
i poslije mnogo godina
u mome srcu draga slicica

Zajedno smo momke gledale
zajedno po rivi setale
pravile se da smo vazne
ma da smo pametne i snazne
sanjale smo zemlje daleke

Ref.
Hej ljepotice moje prijateljice
gdje su nasi snovi ostali
hej sve smo mi kao ptice selice
svaka svome jugu odleti

Djevojcice zene postale
a neke su se vec i udale
ja jos cekam azurne zore
ma ja jos zelim preplivati more
ja jos sanjam zemlje daleke

Zakaj me je tako strah prihodnosti? Zakaj si napovedujem tako črno prihodnost? Zakaj mislim, da če bom sama, da bom nesrečna? Mogoče pa ne bom! Mogoče mi pa ne bo nič manjkalo...ampak za to bom morala poskrbeti sama! Sama bom morala poskrbeti za svojo srečo, saj je odvisna samo od mene...ni odvisna od tega ali bom imela fanta, ali prijateljice ne bodo imele več časa zame, ali se moji načrti ne bodo uresničevali tako kot sem si zamislila. Odvisna bo od tega, ali bom iz dane situacije znala potegniti najboljše! Bom...moram!