Zadnje čase, ko gledam, kako minljivi so odnosi, mi to ne da miru. Ljudje nas enostavno slej ko prej razočarajo, slej ko prej nas prizadanejo. Temu se enostavno ne moremo izogniti. Strah me je, da me bodo razočarali tisti, ki so mi najbližji, tisti, ki jim najbolj zaupam...Za nikogar en morem dati roke v ogenj, da me ne bi nikoli razočaral. Najbližjim res zaupam, res sem jim popolnoma vdana in predana, vse bi naredila za njih, pomenijo mi največ, neverjetno sem navezana na njih in sploh mi pomenijo vse...zato me je še toliko bolj strah. In strah me je, da bom zaradi tega, ker me bodo razočarali najbližji, nehala verjetni v dobro, postala bom imuna, vseeno mi bo, hladna bom, ne bom mogla več zaupati oziroma težko...Ne vem zakaj, ampak slutnjo imam. Najbližji te najbolj prizadanejo, ker te najbolje poznajo, vedo, kje najbolj boli...poleg tega, pa jim ti slepo verjameš in tega od njih ne bi nikoli pričakoval, zato je presenečenje, bolečina in predvsem razočaranje toliko večje. Strah me je tega!
Ni komentarjev:
Objavite komentar