...jebeš vse skupi. Sovražm, da sm žalostna, da mi gre na jok, da grem žalostna spat in se žalostna zbudim, da bi najrajš izginla, da zadnje leto objavljam bolj ali manj žalostne poste na moj blog...jebeš to! Jebeš to, da je vse minljivo, da sem pogrešljiva, da sem zamenljiva, da na koncu ostanem sama. Jebeš to, da sem kao nehvaležna za vse lepe stvari v mojem življenju...ni res...nisem! Ampak enostavno mam dost tega, da je kao vse uredu in vse lepo, če pa ni. NI!!! Jebeš to, da me drugi obsojajo, ker tko gledam na stvari, ker nočm igrat, da je vse ok, ker se nočm prepričevat, da bo vse ok...jebeš to! Jebeš vse skupi. Sej vem, da s takim odnosom ne bo nič bolš, da bom sam odbijala od sebe, ampak ne morem, ne morem se pretvarjat in se silt! Jebeš ta lajf res!
Ni komentarjev:
Objavite komentar