December je tak mesec, ko človek pogleda nazaj, nazaj na leto, ki je skoraj za njim. Sicer pravijo, da je bolje, kot nazaj, gledati v prihodnost ali še bolje, živeti za tukaj in zdaj, ampak jaz vseeno mislim, da s tem, ko pogledaš nazaj, brez obžalovanja, lahko vidiš, kaj vse si prestal, kaj vse si dal skozi, za kaj vse imaš razlog, da si hvaležen. Pred dnevi sem se odločila, da se bom od zdaj naprej vsak dan zahvalila za stvari, ki so se mi zgodile tisti dan. Ta zahvalni dnevnik pišem v svoji glavi, zvečer, ko se uležem v posteljo. Gre za to, da se moram zavestno prisiliti, da odprem oči in še bolj cenim vse to, kar imam, kar mi je dano. Hvaležna sem za seksi pomežik, sodelavca, ki stresa neumne šale, pesem na radiu, to, da imam žive se vse štiri stare starše, da imam avto, ki me varno pripelje od točke A do B itd.
Pogosto se sprašujem, zakaj nimam tega ali zakaj nimam onega, in pogosto pozabljam, kaj vse imam. Pogosto vidim samo negativne stvari in to me potegne v črno luknjo iz katere je težko spet priti ven. Zato se moram brcati v rit in biti hvaležna in srečna zaradi vsega, kar imam v tem trenutku. Imam veliko, imam vse kar potrebujem!
Ni komentarjev:
Objavite komentar