Pred nekaj dnevi sem se vrnila iz svojega popotovanja po Indoneziji. Bilo je noro, čudovito, neverjetno, nepozabno in je vsekakor preseglo vsa moja pričakovanja. Domačini so najbolj prijazni ljudje kar sem jih do sedaj srečala, hrana je odlična, čeprav ne ravno raznolika, saj se stvari kmalu začnejo ponavljati, plažice so rajske, pajki so gromozanski, čas je tam brez pomena, saj nič ne poteka po predvidenem urniku in nikomur se nikamor ne mudi, kopalnice in wc-ji so doživetje zase!Indonezija me je navdušila, očarala in zasvojila...vsekakor se bom še vrnila, saj je še toliko stvari, ki jih želim tam videti, doživeti, odkriti:)
Kot ponavadi sem zdej ko sem spet doma vsa depresivna.Vse se mi zdi brez pomena, vse se mi zdi neumno, vse mi gre na živce, hočem nazaj...nazaj v svet, kjer ni skrbi, kjer sem kakršna hočem biti, počnem samo stvari, ki jih hočem početi in svet ker sem 100% srečna.Doma sem že padla nazaj na realna tla...diploma, služba, študentski status, ki mi bo potekel, finančna kriza...vse to sovražim.Pa saj sem vesela, da sem spet videla prijatelje, družino in svojega kuža, ampak zdaj bi se brez težav vrnila nazaj:)
Mori me tudi to, da moram zdej počasi ugotoviti kaj v življenju hočem početi, najti službo, počasi odrasti...tega pa še nočem!!!
Vrnitev nazaj v realnost je kruta in težka...upam, da se čim prej asimiliram in začnem normalno živeti naprej...pa seveda začnem načrtovati naslednje potovanje;)
2 komentarja:
Ooooo, kako lepo <3 Vidim da si se imela res super!
In ja, poznam to popotovalno depresijo, ko prideš nazaj domov, stopiš v realnost...nekje proč od doma, se zdijo vsi tvoji problemi, trenutne skrbi majhne, ampak potem se moraš ponovno soočiti z njimi in to je grozno! :(
Te popolnoma razumem...mislim da bom tudi sama šla skozi tako fazo, ko se vrnem oktobra s Krete. Prihoda nazaj domov prav nič ne čakam...tako kot ga nisem nikoli, ko sem kam odpotovala :) pač smo take vrste ljudi, ki radi potujejo, ki jim je celoten svet dom.. :) Jaz se že tako počutim...
jaaaa na tem potovanju sem ugotovila kako hitro se lahko privadimo popolnoma novemu in čisto drugačnemu okolju kot smo ga vajeni in ga vzamemo za svojega. Ko sem prišla domov, se mi je vse doma zdelo čudno in vse v Indoneziji normalno:)Ful si to dobr napisala, da nam je nekaterim celoten svet dom...res tako čutim!!
Drugače pa čist hudo da greš na absolventa...zame je bilo to vsekakor 10 najbol norih in žurerskih dni v mojem življenju tako da res uživaj maksimalno in vase vsrkaj vsak trenutek, saj bo vsak po svoje enkraten, nepozaben in neponovljiv!!!Takoj bi šla še enkrat:)
Objavite komentar